Grešil sem

[slaya]

to poletje sem se 1x fajn napil kar sem tudi drugi dan plačeval obresti z močnim mačkom!

 sam mene glih ta maček odbija od pogostega popivanja alkohola. včeraj sem bil v malo večji družbi na plaži pa smo se imeli vsi lepo kljub pitju sokov.



slaya

[Spiderwoman]

Alkoholik je tisti, ki ni sposoben pustiti kozaca piva na mizi na pol praznega, ampak ga mora spiti do konca.

Kaj, mislim, da si pri sebi že ugotovil, da imaš problem. Ali se zavedaš tudi, da ga moreš rešiti? Ker vidiš, da toneš vse globje? Kje se bo končalo?

Če zaenkrat še nisi pripravljen iti do strokovnjakov, se lahko pridružiš društvom zdravljenih alkoholikov. Ti ljudje so korak pred teboj, in ti sigurno bodo znali svetovati in pomagati. Ti bodo pa seveda takoj povedali, da DRUGI NE MOREJO PRENEHATI Z ALKOHOLOM NAMESTO TEBE, KER TO BOŠ MORAL STORITI SAM!

Če pa meniš, da alkohol ni dovolj velik problem pri tebi in boš probleme še nadaljne reševal z večernimi druženji za šankom in naslednji dan pomirjevali, pa se prenehaj žaliti drugim ljudem, saj si si to pot navsezadnje izbral sam, a ne?

Lep pozdrav, Urša

[tekačica]

Mir je tvoja narava
V vsakem trenutku in povsod lahko enostavno sediš in se prepustiš. Veš: v tebi je
nebo, nebo polno zvezd – zvezd ljubezni, zvezd lepote, zvezd začaranosti, nebo brez
oblakov, jasen, čist prostor, prostran in globok. Ta modri notranji prostor, to si ti. Čutiti
to, pomeni, razumeti svojo duhovno dimenzijo.

Jaz sem mir. Iz tega miru sem prišel, v tem miru sem, v ta mir se bom povrnil.
Mir je moj izvor in moj cilj. Jaz sem prostor. Jaz sem mir. Jaz sem ljubezen.
Ta notranja gotovost te naredi za učenca višje stopnje duhovnega védenja.

[tekačica]

Prebudi se!
Prebudi se, v tem trenutku, in poglej, kdo si! Ali se opisuješ po izgledu, starosti,
delu, odnosih do drugih ljudi? Veliko več si kot to. Več si kot tvoje telo, več kot tvoje
misli in čustva, ki se neprestano spreminjajo. Ti si to, kar se ne spreminja. Ti si
brezmejna zavest.
Kaj je zavest? Zavest doživlja vrednote in jih izraža. Vrednote so povezane z
občutki, so nekaj, kar ni možno popolnoma zaobjeti v besede ali opisati z razumom.
Vrednote, ki povišajo življenje, so zaupanje, sodelovanje, sočutje in ljubezen,
navdušenje, dinamičnost, vera in védenje.
Te vrednote prihajajo samo iz zavesti. Verjamemo, da lahko srečo ali dobro
počutje najdemo v materialnem, toda iz lastne izkušnje vemo, da materialno udobje
sâmo ne zadošča. Sreča je lastnost zavesti. Ni odvisna od materialnih danosti, ampak
veliko bolj od naše usmeritve in našega razumevanja. Če vrednote zavesti povzdignemo,
pridobi življenje svoj največji zaklad.

[tekačica]

Zaupanje je tvoj zaklad
Če misliš, da delaš Bogu uslugo, če verjameš vanj, potem se motiš. Guru nima
nič od tega, če mu zaupaš. In Bog tudi nima nič od tega, če mu zaupaš.
Zaupanje je tvoj zaklad. Zaupanje ti takoj da moč. Zaupanje ti prinese stabilnost,
notranjo zbranost, mir in ljubezen. Zaupanje je blagoslov.
Če ti primanjkuje zaupanja, moraš moliti za zaupanje. Toda za to, da moliš,
potrebuješ zaupanje. To je paradoks!
Ljudje zaupajo v svet. Toda ves svet je samo milni mehurček. Ljudje zaupajo
sami vase. Toda ne vedo, kdo so. Ljudje menijo, da zaupajo v Boga. Toda nimajo pojma
o Bogu.
Obstajajo tri vrste zaupanja:
1. Zaupanje v samega sebe. Brez zaupanja misliš: »Tega ne morem. To ni zame. Nikoli
v tem življenju se ne bom osvobodil.«
2. Zaupanje v svet. Zaupati moraš v svet, sicer ne moreš storiti nobenega koraka.
Denar naložiš na banko, ker zaupaš, da ti bo vrnjen. Če v vse na svetu dvomiš, se ne bo
nič zgodilo.
3. Zaupanje v božansko. Zaupaj v božansko in razvil se boš.
Vse vrste zaupanja so med seboj povezane. Vse si moraš prisvojiti, tako da bo vsaka
od njih močna. Če začneš dvomiti na enem področju, boš dvomil tudi o vsem drugem.
Ateist na primer misli, da zaupa vase in v svet, ne pa v Boga. Dejansko ne zaupa
popolnoma vase. In tudi njegovo zaupanje v svet ne more biti stanovitno, kajti dogajajo
se neprestane spremembe.
Pomanjkanje zaupanja v Boga, v svet ali v samega sebe povzroči strah. Zaupanje v
samega sebe prinese svobodo, zaupanje v svet ti prinese mir duha in zaupanje v Boga
zbudi v tebi ljubezen.
Zaupanje v svet brez božjega zaupanja ne prinese popolnega miru. Toda če si
izpolnjen z ljubeznijo, sledita mir in svoboda sama od sebe. Ljudje, ki so moteni, morajo
vse svoje zaupanje staviti na Boga.

[tekačica]

Hrepenenje po ljubezni
Nehaj hrepeneti po ljubezni! To je pot, da ljubezen dobiš, da ljubezen uresničiš.
Dokler je tu želja, te samo oddalji od ljubezni.
Tako se godi na svetu: izkusiš ljubezen, senco ljubezni in potem hrepeniš po njej.
Kolikor bolj se ukvarjaš z željo, toliko bolj trpiš. Greš v napačno smer. Hrepenenje
narašča. Pojdi skozi, pojdi skozi hrepenenje! Hrepenenje se nadaljuje, še in še. Toda
nekoč bo želja zamrla in izkusil boš ljubezen.
Ko nehaš hrepeneti po ljubezni, imenujemo to brezstrastnost. Na ta način se
proces pospeši. Spoznal boš, da si ti ljubezen. In razen tega boš spoznal, da je bila
ljubezen vedno tu in da stalno prihaja k tebi, neprestano. Tvoj mali um je bil tisti, ki je
oviral tok ljubezni. To je temna zavesa pred tvojim oknom, ki ni spuščala svetlobe. Dan
je že napočil, toda tvoje zavese so zamračile tvojo sobo.
Zdi se ti, da brezstrastnost prinaša s sabo pomanjkanje veselja, toda ni tako.
Brestrastnost je veselje. Brezstrastnost pomeni polnost veselja. Ko rešeš: »Nič nočem«,
potem to pomeni, da imaš vse. Brezstrastnost pomeni, da si polnost prepoznal in si
hvaležen za vse, kar si dobil. Brezstrastnost je, ko ne občutiš pomanjkanja, ko je tvoja
ljubezen vseobsegajoča, ko ni ničesar, kar bi ti manjkalo ali kar bi pogrešal. Ko zaupaš in
si gotov: »Dano mi je bilo, kar sem potreboval, in vse, kar bom še potreboval, mi bo
dano«, potem si brezstrasten in miren.

[tekačica]

Ko spoznaš, da je vsakdo del tebe, potem uživaš cel svet brez poželenja.

[tekačica]

Spomin
Spomin te naredi nesrečnega ali modrega. Spomini na izkušnje in dogodke v
stalno spreminjajočem se svetu – pa če so dobri ali slabi – omejijo brezmejnost sebe.
Vežejo te.
Spomin na tvoje resnično bitje, na nespremenljivi sebe, širi in dviguje tvojo
zavest. To te osvobodi. To, kar si, si na podlagi svojih spominov. Če si neveden, je to
zaradi tvojih spominov. In če si razsvetljen, je tudi to zaradi tvojih spominov.
Če pozabiš neskončno, prinaša to trpljenje. Če pozabiš vsakdanje, ti to prinese
blaženost.
Neprijetne spomine in omejitve lahko premagaš, ko spoznaš nestanovitno naravo
sveta in dogodkov. Spoznaj, da pretekli dogodki v sedanjosti ne obstajajo. Sprejmi
preteklost in jo izpusti. Bodi brezstrasten in v svoji sredini. Spomin na sebe bo dosežen v
družbi razsvetljenih in v službi zanje.

[tekačica]

Ponovno rojstvo
Naše telo je kot pralni stroj. Naš duh je kot blago. Ljubezen je kot čista voda.
Védenje je kot pralni prašek. Vsako življenje je pralni postopek.
Duh vstopi v telo, da bi se opral in očistil. Če daš v pralni stroj zemljo namesto
pralnega praška, postanejo tvoje obleke bolj umazane kot prej. Vedno znova boš moral
dati obleke v pralni stroj, da bi jih očistil. In če vedno znova dodaš zemljo, se bo
postopek vedno znova ponovil.
Na podoben način boš šel skozi mnoga nadaljnja rojstva, dokler ne boš nehal
ponavljati napak, ki si jih storil že prej.

[tekačica]

Karma
Čudne so poti karme. Kolikor bolj jo razumeš, toliko bolj strmiš. Ljudi pripelje
skupaj in jih loči. Ene pripravi do tega, da so šibki, in druge do tega, da so močni. Ene
naredi bogate in druge revne. Vse dogajanje v svetu, vseeno za kaj gre, nastane iz
vezanosti zaradi karme. Prekriža vso logiko in vse razumevanje.
To razumevanje te bo dvignilo nad to, da bi obvisel na dogodkih ali osebah, in ti
bo pomagalo na tvojem potovanju k sebi.
Samo človeško življenje je lahko prosto karme. Toda samo par tisoč ljudi si
prizadeva, da bi se je osvobodilo. Z dejanji se karma ne more odpraviti. Samo z milostjo
se zažgejo karmične vezi.
Na duhovni poti se izboljša zaznavanje in izražanje življenja. To, kako zaznavaš,
kako opazuješ življenje in svet, se spreminja. Mali »jaz, jaz, moje, moje« izginja.
Gledaš na življenje kot na en pojav. Ti si tukaj in ti si del reke, del dreves in gora,
snega in vse narave. Tako pomirjujoče počutje izvira iz tega védenja.

[tekačica]

Napaka
Blagoslovljeni tisti, ki na napako ne gledajo kot na napako. Če narediš novo
napako, to ni napaka, ker si se naučil dragoceno lekcijo. Samo če delaš vedno znova isto
napako, potem je to velika napaka.
Napaka je nekaj, kar ti na dolgi rok prinaša nesrečo. Zakaj bi torej kdo zavestno
delal napačno? Napaka enostavno pomeni, da si zamudil priložnost, da bi se naučil
lekcijo, ki se ti je ponujala. Ne tarnaj zaradi svoje napake, uči se iz nje!

[tekačica]

Bolečina
Ljubezen spremlja bolečina. Samo zato, ker nekoga ljubiš, te lahko nepomembno
dejanje z njegove strani rani. Bolečina pomeni, da prideš v stik z zelo nežnimi aspekti
sebe. Kaj je bolečina? Nekje v srcu te zbode. Tvoja čustva so zelo nežna, zelo globoka.
Ljubezen povzroči enaka čustva. Ločitev povzroči enake simptome. Pripelje te nazaj k
samemu sebi.
Opazuj nekoč, kaj se zgodi, ko si ranjen. Prideš v stik z zelo senzibilnimi, nežnimi
aspekti sebe. To je tesno povezano z ljubeznijo. Če nekoga ne ljubiš, te ne more
prizadeti. Vse tvoje ranjenosti imajo vzrok v ljubezni. To je mehanizem, ki pretrese nekaj
na zelo nežnem področju tvojega duha, v zavesti.
Razumi in sprejmi to, potem ne boš pustil, da bi poškodba postala rana. Mnogo
bolj te bo prav ta poškodba vodila v globoko brezstrastnost in meditacijo. Če bi le lahko
vsi, ki so čustveno ranjeni, meditirali, potem bi šli zelo globoko v meditacijo. Če bi le
lahko nežno čustvo ločili od zunanjega dogodka, bi bili lahko zelo pobožno zbrani in
globoka molitev bi bila mogoča. Solze bi tekle po njihovih licih in to senzibilno občutje bi
se preoblikovalo v globoko hvaležnost. Rane so ločnica, na kateri lahko začneš gojiti
sovraštvo ali pa se v tebi porodijo hvaležnost, zbranost in modrost.

[tekačica]

Strah
Strah je vtis iz preteklosti, ki odseva v prihodnosti ali sedanjosti. Če strah
zanikamo, postanemo egocentrični, če strah priznamo in sprejmemo, gremo preko njega
in postanemo svobodni.
28
Popolna odsotnost strahu je možna samo v največji zmedi ali v največjem redu.
Niti svetnik niti norec ne občutita strahu. Ampak vsepovsod vmes obstaja strah.
Strah je pra-instinkt. Za ohranitev reda v svetu je bistven. Strah pred smrtjo
ohranja življenje. Strah pred napačnim ohranja pravilno. Strah pred boleznijo vodi k
higieni. Strah pred bedo te ohrani poštenega. Otrok občuti sled strahu in zato je
preudaren in buden, ko teka naokrog.
Strah je ljubezen, postavljena na glavo. Vse, kar je lahko razloženo v pojmih
ljubezni, je lahko razloženo tudi v pojmih strahu. Tako lahko npr. obnašanje otroka, ki se
oklepa svoje matere, razložimo v obeh smereh. To dela iz ljubezni ali iz strahu.
Prainstinkt strahu se lahko z zavedanjem božanske ljubezni popolnoma
preoblikuje. Ne poskušaj premagati strahu. Enostavno meditiraj in vedi, da nisi ločen od
Boga.

[Sinuska]

lepo te prosim, da mi poveš, od kod so te besede...

[tekačica]

Duševne rane
Iluzija je verjeti, da so vse duševne bolečine iz otroških izkušenj prisotne globoko
v tebi. Če verjameš, da nosiš s sabo množico »globokih ran« in »slabih otroških
spominov« in hočeš le-te pozdraviti, potem poskušaš nekaj nemogočega. Tako je, kot če
bi hotel ujeti mačko, ki je sploh ni tu.
Če se stalno spominjaš, da hočeš nekaj pozabiti, kaj se bo zgodilo? Rečeš si:
»Hočem to pozabiti. Hočem to pozabiti.« Kako lahko nekaj pozabiš, če se stalno na to
spominjaš? Vsakič ko se na to spomniš: »Oh, imam te rane iz otroštva in hočem jih
pozdraviti,« tedaj okrepiš te izkušnje.
Lahko hodiš petnajst, dvajset let na svetovanje, in ugotovil boš, da nisi
pozdravljen. Občutiš kratkotrajno olajšanje, toda enake duševne bolečine se vrnejo. To
ni pot za osvoboditev negativnih čustev. Poskrbeti moraš za korenine zla. In kaj je to?
Vsako čustvo povzroči reakcijo v telesu. Če opazuješ to reakcijo in če opazuješ
dih, lahko odpustiš čustvo ob dogodku, ki ga je izzval, in ozdravitev je potem spontana,
naravna stvar.
Najprej moraš vedeti, da se te nobeno teh čustev in dogodkov ni dotaknilo
globoko v notranjosti. Tvoja bit, tvoja duša je neumrljiva, je luč. Se lahko luči karkoli
dotakne? Ali se tema sploh lahko dotakne luči? To se še ni zgodilo in se tudi ne bo
zgodilo. Kakršnemukoli vtisu si že bil izpostavljen, dotaknil se je samo tvoje površine.
Vtisi ne ustvarijo dejstev, ki bi ostala, nimajo resničnosti. Čudovito je to razumeti.
In za to je dobra meditacija. Meditacija te popelje direktno v stik s samim sabo,
zaradi česar ugotoviš, da si nepremagljiv. Nobenih ran ni v tebi. Če se tam le pojavi par
brazgotin, potem so le na površini. In površina se pozdravi popolnoma sama od sebe v
trenutku, ko prepoznaš svoj jaz kot nedotakljiv. Zato, prosim, ne misli več: »Táko je bilo
moje otroštvo, in moja mati je to rekla, in moj oče je to storil.« Ne povezuj se vedno
znova s tem! Namesto tega meditiraj in ugotovil boš, da si zdrav!

[tekačica]

Navade in zaobljube
Kako se je mogoče osvoboditi vasanas (vtisov)? – To je vprašanje za vse, ki se
želijo znebiti slabih navad. Želiš se znebiti navad, ker povzročajo bolečine in te
utesnjujejo. Bistvo vasanas je, da te jezijo, da te torej vežejo. Bistvo življenja pa je
svoboda. Življenje želi biti svobodno, in če duša ne ve, kako je lahko svobodna, potem
potuje prav z željo, osvoboditi se, skozi različna življenja.
Pot, na kateri se osvobodiš navad, so zaobljube. Zaobljuba naj bo časovno
omejena. To te bo pripravilo do dobrega obnašanja in te varovalo pred samovoljo.
Upoštevaj čas in kraj za zaobljube, ki jih želiš narediti. Za primer vzemimo nekoga, ki
kadi iz navade in pravi: »Opustil bom kajenje.« Pa mu ne uspe. Potem se lahko
zaobljubi za omejen čas, na primer za tri mesece. Ali pa če se je kdo navadil preklinjati,
potem se lahko zaobljubi za – recimo – deset dni, da ne bo uporabil nobene zle besede.
Ne zaobljubi se do konca življenja, sicer boš zaobljubo takoj prelomil. Vzemi si
najprej pregledno razdobje in potem počasi povečuj trajanje, dokler novo obnašanje ne
bo postalo tvoje bistvo. In če omejeno zaobljubo prelomiš, potem si ne očitaj in
enostavno začni znova.
To se imenuje samyama (samoobvladanje). Vsak je opremljen z nekoliko
samyame. Če se duh ukvarja z nekoristnimi mislimi, potem se lahko zgodita dve stvari.
Ena je, da se lahko pojavijo vsi stari vzorci obnašanja in ti to vzame pogum. Sam sebe
grajaš in čutiš, da sploh nisi napredoval. Druga je, da jih vidiš kot priložnost za samyamo
in si zaradi tega srečen. Brez samyame življenje ne more biti srečno in brez bolezni. Ti
na primer veš, da ne smeš pojesti treh porcij sladoleda. Če to vseeno storiš, boš bolan.
Navade te blokirajo, ko ni živosti, soka v življenju. Če pa nasprotno daš smer
svoji življenjski moči, se lahko s samyamo nad to dvigneš. Poveži vse navade, ki te
motijo in ti povzročajo bolečine, v samyamo.

[tekačica]

Prva stvar, ki si jo vsak človek na svetu želi, je ljubezen; in zadnje, kar si človek
želi, je tudi ljubezen. Ljubezen je začetek in konec.


Tekačica

[tekačica]

Te besede izvirajo iz:

Sri Sri Ravi Shankar: Umetnost življenja
Prevod iz nemščine (za lastne potrebe): Irena Roglič Kononenko, Ljubljana, 2003.

Tekačica

[Anchi]

Tekačica, poskusi čim več združiti v en prispevek, misli ločuj s tem da pustiš par vrstic praznih. Drugače je to "spamanje".
Lp.

[Kaj]

ne bi rad šel se zdraviti v bolnišnico

septembra začnem delo na Inštitutu, rad bi zaslužil nekaj denarja

sem pa pripravljen se ambulantno zdravit, samo ne vem na koga bi se obrnil

P.S.: obupal sem, samo Loram me drži pokonci, bo pa tega kmalu mi zmanjkalo, tak da nev kako bom dalje, obupal sem nad svojim življenjem