A se lahko odločiš, da ne boš več depresiven? :-)

[dusica]

Smoky,

Strinjam se, da je uspešnost reševanja depresije odvisna od človeka do človeka. Ampak če bi se strinjali, da je pri tem dovolj odločitev v stilu "brezveze bit depresiven, rajši ne bom več", potem se bojim, da bi prikimali vsem tistim, ki itak mislijo, da gre za neko našo kaprico ali osebnostno šibkost.

čudovito napisano! Ti bi moral biti psihoterapevt! 

Realno gledano in lepo povedano..prepričljivo, pristno!


                                  Dušica

[nevidna]

Smoky tudi od mene  

vsak dan posebej si rečem, da bo čudovit dan... sama sebe prepričujem da je vredno vstat in lepo preživet dan... joj ko pa besede nič ne pomagajo  

[Liber]

No od mene pa ne bo lajkanja..

Kategorični NE ni nič drugega, kot "ne dam svoje depre za nobeno ceno" 


Za vsako stvar se moraš najprej odločit .. tud da boš šel po sladoled. Sej ne zdej, da se odločiš v 5 min da ne boš mel več depre, pa vendarle.

Brez odločitve ne bo nič.

[masi]

...pomembno je ločiti depresivno razpoloženje, ki ga doživlja prav vsak in depresivno motnjo, ki je bolezen in jo je potrebno zdraviti.

[Smokyboy]

No od mene pa ne bo lajkanja..

Kategorični NE ni nič drugega, kot "ne dam svoje depre za nobeno ceno" 


Za vsako stvar se moraš najprej odločit .. tud da boš šel po sladoled. Sej ne zdej, da se odločiš v 5 min da ne boš mel več depre, pa vendarle.

Brez odločitve ne bo nič.

Svojega mnenja nisem pisal zato, da bi mi kdorkoli "lajkal". Sem pa bil prepričan, da moj post ni tako dolg, da ga kdo ne bi vsaj v celoti prebral, preden ga komentira. Pa da se Liber ne bo trudila z vračanjem na prejšnjo stran, mu bom kar tu avtocitiral to, kar se tiče njegove pripombe in primerjave s sladoledom:

Gotovo se lahko vsak človek odloči, da bo poskušal spremeniti te vzorce razmišljanja in objektivno ocenjeval stvari, ki se mu dogajajo, ampak tega še ne razumem kot odločitve, da pač ne boš depresiven.

Če bi se lahko odločil, da ne boš imel več depresije, potem ne vem zakaj bi za to potreboval več kot 5 minut. A bi se odločal, da ne boš imel katerekoli bolezni nekaj dni?

Sicer je pa masi povedal dobro. Ampak tudi pri akutnem depresivnem razpoloženju po moje ne gre kar tako rečt "ne bom več". Je pa razlika v tem, da blažje depresivno razpoloženje običajno mine hitro po tem, ko so odstranjeni objektivni razlogi zanj. Če kdo verjame, da ga je kdo premagal samo s tem, da si je rekel, da ne bo več depresiven, potem je to pravzaprav dobro zanj. Nikomur ne privoščim dolgotrajnega zdravljenja, terapij in razmišljanja o samomoru, če bi se pa lahko preprosto odločil drugače.

Insinuacija, da ne dam svoje depre za nobeno ceno, je pa pravzaprav žaljiva. Trenutno nimam težav, ampak to izjavo razumem kot namig, da sem si kriv sam ali pa v tem celo uživam, zakaj se pa ne odločim, da ne bom depresiven.

[tiranozaver]

Mislim, da mi ne ločimo prav dobro med "odločiti se za nekaj" in med "doseči željeno sam brez kakršnekoli pomoči".

Recimo - jaz se lahko odločim, da bom preplezal severno triglavsko steno. Ampak, če jutri zjutraj spakiram gojzerje in štrik in grem v Julijce, se bom pri prvih klinih obrnil, če pa res vztajam, bo pa ratal kvečjemu človeški polpet pod Triglavom. Lahko pa se vpišem v kako plezalno šolo in v letu ali dveh z vodičem preplezam steno.

Ali bi s prvim scenarijem dokazal, da "se ne moreš odločiti za plezanje"? Ali bi z drugim scenarijem dokazal, da "sam ne moreš preplezati severne triglavske"?

Osebno bi najraje ukinil pojme kot so "svobodna volja" in "krivda", ker spadajo v isto kategorijo kot eter, flogiston in miazma.

[Smokyboy]

Mislim, da mi ne ločimo prav dobro med "odločiti se za nekaj" in med "doseči željeno sam brez kakršnekoli pomoči".

Se strinjam. V bistvu gre za razliko med:
- odločitvijo, da ne boš depresiven, in ta odločitev sama po sebi zadostuje (tako sem jaz razumel začetno vprašanje)
- odločitvijo, da boš nekaj naredil glede prekinitve depresije (z ali brez tuje pomoči) in potem v tej smeri deluješ (z zdravili, KVT, ...)
Prvo možnost zavračam, če govorimo o pravi depresiji. Druga možnost pa je hkrati predpogoj za uspešen spopad z depresijo, ampak to še ne pomeni, da je takšna odločitev v času depresije lahka.

[MucaMaca]

Mislim, da mi ne ločimo prav dobro med "odločiti se za nekaj" in med "doseči željeno sam brez kakršnekoli pomoči".

Se strinjam. V bistvu gre za razliko med:
- odločitvijo, da ne boš depresiven, in ta odločitev sama po sebi zadostuje (tako sem jaz razumel začetno vprašanje)
- odločitvijo, da boš nekaj naredil glede prekinitve depresije (z ali brez tuje pomoči) in potem v tej smeri deluješ (z zdravili, KVT, ...)
Prvo možnost zavračam, če govorimo o pravi depresiji. Druga možnost pa je hkrati predpogoj za uspešen spopad z depresijo, ampak to še ne pomeni, da je takšna odločitev v času depresije lahka.

[Liber]

Tle gor smo sami pametnjakoviči, a vsi že 10 let v depri. 

[LostOneFuture]

kadar si dovolim da se skadim, dam vso bolečino iz sebe, da si dovolim čutiti, se izražati, si dovolim biti malo bolj počasna, da si naberem energije, da se odločim za senase na terapiji in predelujem stvari, takrat mi je boljše, seveda sem se za vse našteto sama odločila...s tega vidika bi človek lahko rekel....

tako da si pa rečeš, od jutri naprej ne bom depresiven, pa vsaj po mojem mnenju pri meni ne bi šlo. Lahko se odločiš za ukrepe ki bodo izboljšali tvoje stanje, da pa si striktno zadaš, od jutri naprej ne boš depresiven,  da ne rabiš torej tablet, terapije nič... nevem, mogoče tako komu uspe, si pa ne bi upala trditi da bi to vsakomur šlo. Torej odvisno od posameznika. Čeprav bolj ne, kot ja.

[markopolo]

nekaj koristnih informacij pa sem pridobil zase, nekaj je odličnih.hvala vsem-zaenkrat 

[majč]

Smokyboy, mislim, da bom pa tebe vedno raje prebirala, čeprav včasih več govorim(ali pišem), kot poslušam (oz. berem). Kar ni o.k., najbrž.

Glede same teme pa:

mislim, da je bilo zadnje poletje, ko mi je nek fant prvič pojasnil, da je depresivno razpoloženje lahko organsko ali pa zgolj situacijsko pogojeno. Oz. ne situacijsko, ampak z življenjskim stilom. V kolikor gre za organsko pogojene težave, se zna zgoditi, da bodo AD-ji (anti depresivi) precej v pomoč (torej ko gre za duševno motnjo), v kolikor gre za depresivno razpoloženje, ki pa je pogojeno z načinom življenja, pa AD-ji ne bodo imeli najbrž skoraj nič efekta. V obeh primerih, a naj gre za organsko pogojeno reč ali pa z načinom življenja pogojeno stvar, pa so tablete lahko kvečjemu berglje ali še to ne, hodimo pa torej po svojih nogah. Kar pomeni točno to, kar poudarja tu smokeyboy: treba bo zraven veliko veliko delat, da si človek korak za korakom postopoma spremeni življenje. biti aktiven. katera oblika pomoči in program pa ti bo pri tem pomagal ali si boš pomagal čisto sam, pa je tvoja izbira, tvoja odgovornost in s tvoje posledice. več ko bo truda, več bo efekta. Zdravila velikokrat lahko pomagajo, ne delajo pa čudežev in nič namesto nas.


tako jaz vidim.

maja

[majč]

Tle gor smo sami pametnjakoviči, a vsi že 10 let v depri. 

jaz nisem v depri in pravzaprav že zelo dolgo nisem bila, ko pa sem bila je bilo to zares malo časa. ni rečeno, da če pišemo po forumu, da nam ne uspe več ali manj uspešno vzdrževati remisije.


majo pa kolegi prav naslednje: brez muje se še čevelj na obuje.

delajmo, pa bo vse o.k.

maja