Zakaj spet?

[Slavka]

Julija 

Pa sem bila do zdaj čisto na vsakem roditeljskem sestanku,na vsakih ,mesečnih  govorilnih urah,med tapridnimi mamicami,in samo enkrat naj bi manjkala,jaooo,sem kar malo debelo pogledala in skor me je nazaj vrglo.Pa je drugače ok očiteljica smo se super razumele do zdej,samo jo je po moje nekdo moral mal razkurit pol pa sem ravno jaz naletela na minsko polje in razneslo je mino.

Točno tako...priletela si na mino in zato se brez veze sekirat in imeti slabo vest.  Če veš, da si vedno na govorilnih in roditeljskih sestankih, ne rabiš imeti slabe vesti in se sedaj pokorit učiteljičini slabi volji. Če pač ne moreš prit, ne moreš....Še posebno, če je tvoja hčerka v šoli pridna in nima nekih težav...v nasprotnem primeru pa je itak dolžnost učiteljice, da te o tem obvesti in te pozove na individualni ali izredni pogovor.

In takole bo potem,da se bom spet vdala in šla na roditeljski sestanek čeprav bom pol vsa zombijasta in omotična,paničarska in tesnobna tam in čeprav bom pol še poslušala iz druge strani sranje. jjaaaooo meni!!!!

  veš kaj moraš naredit...pač ne gre bit na dveh koncih hkrati, zato pojdi tja, kjer boš bolj pogrešana....torej, v šoli bodo čist ok zvozili govorilne tudi brez tvoje prisotnosti, tašča pa ne vem, kako se bo znašla sama, če jo je potrebno rihtat 

[anita]

slavka, julija, punci moji, zgleda, da smo vse težkokategornice... 

kako sta speljali dan? meni je šlo kar ok, popoldanske aktivnosti sem speljala tako, kot je treba, čeprav me je ves čas malo stiskalo za vrat (to je moj znak tesnobe), ampak se nisem pustila!  sem pa še vedno fuuul utrujena, zato pa je dan tako čuden...  ampak vsak dan, ki ga uspešno speljem kljub tesnobi, je moj dan - ker sama sebi dokažem, da sem kljub vsemu zmagovalka... 

julija, ti se pa skušaj ne obremenjevat z učiteljico - če si vedno vzorna mamica, tvoja hčerka pa je pridna, potem bodo enkrat na roditeljskem preživeli tudi brez tebe... ti bodo že potem poročali, kaj in kako je bilo. 

lep večer obema - in seveda vsem ostalim! 

[anita]

evo, mislim, da sem ugotovila, kaj me najbolj matra... in sicer to, da (spet) ne znam al pa ne (z)morem bit sama s sabo...  ko sem med ljudmi, ko se mi kaj dogaja, tud če je stresno, uspešno funkcioniram, sem vesela in srečna, ko pa sem sama doma, kar vse izpuhti in se ne počutim dobro, ampak tesnobno... 

tud vse druge težave in skrbi so bolj prehodne narave, pač pridejo in grejo, ampak ta "mama" vseh mojih težav pa ostaja... že lani sem imela težave s tem, pa sem jih s pomočjo psihoterapije odpravla, zdaj pa so spet tu - in spet bo treba delat na tem... 

[Slavka]

Anita 

Že to je veliko, da si UGOTOVILA v katerem grmu zajec tiči...potem se lažje s tem spopadeš. Morda za tem tiči čisto kakšna druga potreba, ki se izraža skozi tesnobo, ko si sama doma. Jaz tudi nisem marala biti sama, potem sem bila v obdobju, ko sem si pa prav želela, da bi bila 

Verjetno trenutno rabiš družbo, komunikacijo, dogajanje, s tem morda pozabiš na težave in strahove...ko pa si sama s sabo, pridejo na plano in želijo, da se ukvarjaš z njimi....no ne vem, samo ugibam 

Sicer pa nikol nisi sama...vedno si v najboljši družbi...imaš samo sebe...polno talentov...idej...znanja...nagajivosti in duhovitosti...če ti pa še to ni dovolj, pa vedi, da nekje v NM čepi ena duša, ki ti preko žic in elektronskih vezij pošilja objem in misli nate 

pa sem jih s pomočjo psihoterapije odpravla, zdaj pa so spet tu - in spet bo treba delat na tem...

  tole pa vsekakor....

[anita]

Ja, Slavka, vidim, da je to (skoraj zagotovo) to, ker imam enake "simptome" kot lani - ne bi bila rada sama doma in ko sem sama doma, nekako nisem zbrana, nimam koncentracije, ne najdem mira, kar bezljam gor in dol in nič ne naredim, čeprav imam dela dovolj... In potrem bi šla recimo rada na sprehod, pa ne bi šla sama, pa bi šla rada teč, pa ne bi šla sama itd. ... Res bi ful rabla družbo, jst sm bla že od malih nog navajena skoz met ljudi okrog sebe, odkar sm se pa pred 8 leti preselila v nov kraj, pa nimam nekih pravih prijateljic - cel kup "znank", s katerimi se občasno dobivamo, ampak kake fajn prijateljice, da bi se lahko 1-2x na teden dobila in se fajn bo babje naklepetala, pa res ne.  Se mi zdi, da mi kej takega drugač da ful energije, če sm pa sama se pa prej al slej začnem vrtet v nekem brezveznem krogu in si delam skrbi tam, kjer jih ni. 

Ja, tud sama sem vesela, da sem to ugotovila, da bom to lahko predelala in rešila - lani mi je super uspelo, sem bla potem že res zadovoljna sama s sabo in mi je pasalo, da sem bila sama... Sam zdej tega nekak ni več...  Upam, da kmal spet bo... 

Sicer pa nikol nisi sama...vedno si v najboljši družbi...imaš samo sebe...polno talentov...idej...znanja...nagajivosti in duhovitosti...če ti pa še to ni dovolj, pa vedi, da nekje v NM čepi ena duša, ki ti preko žic in elektronskih vezij pošilja objem in misli nate 

Khm-khm za prvi del... polna talentov, idej, znanja kaj pa vem, ok, nagajivosti in duhovitosti že mogoče...  In HVAAALAAA za drugi del - tale novomeška duša mi je v zadnjih dveh tednih že tolkrat pomagala, da ne vem, kako se ji bom lohk sploh oddolžila...   

[Slavka]

Anita  točno vidiš, da ZNAŠ...zato tudi rezultat ne more izostati...veš, na katerem koncu se lotiti reševanja problema in tudi kako. Počasi se bo spet vse uredilo...No in če bo šlo vse po sreči, kmalu ne boš več "sama doma" temveč bo vedno nekdo s tabo 

da ne vem, kako se ji bom lohk sploh oddolžila...

It's all for free, baby...   

[anita]

... točno vidiš, da ZNAŠ...zato tudi rezultat ne more izostati...veš, na katerem koncu se lotiti reševanja problema in tudi kako. Počasi se bo spet vse uredilo...

jaaa, pa saj jst že skoz pravim, da v teoriji vem vse, sam kako to v prakso spravit, to je včasih problem... 

No in če bo šlo vse po sreči, kmalu ne boš več "sama doma" temveč bo vedno nekdo s tabo 

  Nej se ti besede pozlatijo!

It's all for free, baby...   

Thx, honey! 

[dusica]

Anita,

tudi name lahko računaš: za obisk, objem, debato in zaupanje..samo, na Obalo se zapelji!  Vesela bom tvojega obiska, sicer kot ti, imam rada zaupljive, iskrene in dobre ljudi..ne vsakogar!

                                                   Dušica

[anita]

Hvala! 

Na tem forumu ste same dobre dušice in dobre Dušice, ampak kaj ko ste vse čist drugje doma... No, pa hvala, da mi vsaj po žicah stojite ob strani!

[Ajla]

Eh, Anita. Mobilnost pa ja ni ovira. Ali je?! 

Sončen dan!

[anita]

Ma ne, načeloma res ni - ampak včasih, ko bi si želela enga klepetka al pa kofetka "na hitr" recimo zjutraj za lepši dan, al pa kr tko enga sprehoda v fajn družbi, je pa mal nerodno, da se je treba najprej nekam vozit eno uro in pol še nazaj... 

[Ajla]

To pa res ne gre tako na hitro, ja. No...se pa zmeniš nekje na pol poti in je malo hitreje in lažje 

[Slavka]

Ma ne, načeloma res ni - ampak včasih, ko bi si želela enga klepetka al pa kofetka "na hitr" recimo zjutraj za lepši dan, al pa kr tko enga sprehoda v fajn družbi, je pa mal nerodno, da se je treba najprej nekam vozit eno uro in pol še nazaj... 

Ja, Anita, res je tako...zato pa potem kofetkamo tukaj gor "virtualno"....boljš k nč   Evo...jaz sem skuhala kavico za naju...  

[dusica]

Anita,

meni lahko pišeš na email in ti isti dan odpišem ali me pokličeš na navadni tel..cenejši! 


                                   Dušica

[anita]

Evo, da se po dolgem času spet oglasim, da boste vedli, da sem še živa... 

Po "novem" sem nosečka, za mano so skoraj trije meseci, ki so bili (no, so še) naporni, ker mi je ves čas slabo in sem utrujena, sicer pa sem kar fajn. S tesnobo nimam večjih težav, malo se pač "bojim", kaj bo če me prime, ker zdaj ne smem vzet ničesar za pomirit, ampak skušam počet čim več lepih stvari, se sproščat in pozitivno razmišljat, pa kar gre. 

Ugotavljam pa, da se tudi s tesnobo da živet.  Tako kot so rekli že mnogi - prej, ko jo sprejmeš "za svojo" boljše je. Treba je pač sprejet, da nas spremlja, da brez nje najbrž ne bo šlo več - ampak tudi, ko se pojavi, ni nič slabega, to ni nek grozni bavbav (čeprav se nam takrat zdi tako!). Taka je pač naša reakcija na stres, vsak "predela" težave na svoj način. Ampak konec koncev se nam nikoli ne zgodi kaj hudega, vedno premagamo teto ankso - in vsakič se iz tega kaj naučimo in smo potem še močnejši.  In ne pozabit: življenje je lepo! 

[Suzy]

Anita čestitam in pazi nase

[Forza]

Čestitkeeee! 

[anita]

Hvala obema!
Saj vem, da bodo še prišli težki trenutki, ampak zaenkrat se s tem ne obremenjujem...
Držim pesti za vse vas, da boste okej in vam želim res vse dobro! 

[Forza]

Ej, Anita, kaj pa ce sploh ne bo tezkih trenutkov ampak ena sama ZMAGA!?

Ti jo zelim.

[anita]

H V A L A, Forza!  To bi blo super...
Pustimo se presenetit, kar bo pa bo. Spoznavam, da je boljš met tak odnos, kot že vnaprej razmišljat o vsem mogočem - sej veš, pol zmer pride kej, česar ni treba. 

Jaz pa tebi želim, da uživaš trenutke s tvojo malo pikico že zdaj, ko je še v trebuščku!