Zakaj spet?

[Slavka]

  res je anita...v tolažbo nam je, da nismo sami...Meni osebno je bilo v veliko olajšanje spoznanje, da se mi ne "meša", temveč sem "samo" tesnobna in prav vesela sem bila, če sem slišala, da se še kdo drug spopada s takimi občutki kot jaz... 

Tudi tebe "čutim", da sva na isti frekvenci... 

[anita]

Saj vem - tudi meni vedno pomaga, ko vem, da nisem sama... Sploh takrat, ko sem se prvič soočala s tesnobo in nisem vedela, kaj mi je, se mi je zdelo, da sem odkrila Ameriko  , ko sem naletela ta forum in prebrala, da se to dogaja tudi drugim, da je to nekaj "normalnega" in da se mi ne bo zmešalo... Se mi pa vseeno zdi hecno, kako odreagiramo... 

Ja, tudi jaz čutim, da sva "podobnomisleči in "podobnočuteči"...  S tvojimi odgovori v zadnjih dneh si mi res veliko pomagala, ko sem vedela, da nisem sama...  Hvala! In - ravno včeraj sem prebirala svoje stare objave in ugotovila, da sva si že takrat veliko pisali... 

[Slavka]

  anita...upam, da se kdaj tudi v živo spoznava 

[anita]

  Sem takoj za...  Po mojem bi se kar ujeli in fino imeli...   

[Jinjo]

ne anita,nismo veseli,ampak nekako odleže nam,ker vemo,da imajo tudi drugi take težave in nismo sami na svetu.
boš videla ko bo otrok na poti, se boš tak veselila, da sploh ne bo ne sluha ne duha o kaki tesnobi.

[anita]

Jinjo, hvala za spodbudo - upam, da bo res tako!

Drugače pa nisem mislila, da bi bili veseli v smislu, da smo privoščljivi ali kaj takega, ne narobe razumet...

[dusica]

Anita,

zelo zanimva zgodba, prevsem zaradi tega, ker je tudi zame nastopil čas (no, drugo leto!) in biološka ura kaže na to, da bi se odločila za naraščaj ali..se ne sekiram, kljub temu da jemljem Ad-je  namreč je veliko sotrpinov napisalo, da jih je jemalo tudi med nosečnostjo in ne samo tax ko so zanosili in..je z otročičkom vse u redu! Tudi primer kolegice bipolarke imam: le dojiti ni smela, tako da tukaj ni nobenega problema..verjemi! Morda se bojiš prav delovanja Ad na zarodek in te je tega, nezavedno strah? Razmisli!

Sicer pa: pomembno je, da ti partner stoji ob strani in vzpodbuja, ljubi in daje elan za vsako vajino skupno odločitev, da bo v korist obema...to je zelo pomembno!

Morda te je strah, da te ne bi razumel z Ad-ji ali kaj pd??

Kakorkoli, zaupaj se kakšni psihologinji oziroma psihoterapevtki in zagotovo bo lažje..


                                        Dušica

[anita]

Dušica, čisto prav imaš... Tudi jaz mislim, da me je zdaj najbolj "zagrabilo" ravno zato, ker sem mislila, da nimam nobene rešitve (ker se moraš v nosečnosti pač izogibat zdravilom), če bi me tesnoba začela grabit med nosečnostjo (kar bi bilo zaradi hormončkov itd. čisto možno, saj veste, da ne rabimo dosti)... OK, saj bom začela oz. nadaljevala z delom na sebi in s terapijami, ampak nekako mi je lažje, če vem, da se lahko zatečem k zdravilom, če bo res kriza (ker v tisti sili najbolj pomagajo...)

In ko sem pred dnevi prebirala na forumu, da je veliko punc jemalo ADje tudi med nosečnostjo in ni bilo težav, sem se precej potolažila...  Zdaj moram samo še nekako odpravit strah pred zdravniki...  Ker zdaj bo treba veliko hodit okoli zdravnikov in to mi je za bruhat...   

Drugače pa me partner definitivno spodbuja - čeprav ne razume najbolj tega, kar se mi dogaja, ker on je pač precej močna osebnost, mi pa vseeno stoji ob strani in me podpira.  In ko sem mu zadnjič razložila to z ADji in nosečnostjo, je tudi razumel in rekel, da bi bilo ok, če bi jih pač jemala (če bi bilo treba, seveda). In to mi je ful pomembno.

[dusica]

Anita,

sem vedela, da ti bo uspelo in..srečna sem, ker sta s partnerjem res enoten par..

In ne sekiraj se, kakšnih motečih "padcev" med nosečnostjo..pomisli, da boste kmalu v treh...


                                  Dušica

[anita]

Dušica, hvala! 

Ja, saj moram samo sprejet, da je čisto normalno tudi, če med nosečnostjo pride kak padec (hej, kdo ga pa nima, kaj šele nosečke?) - pa bo potem tudi ta manj moteč in bo vse lepo in prav... 

[anita]

joooooj, no! pa zakaj si delam skrbi tam, ko jih ni?!?!?   
danes sem se zbudila utrujena, neprespana, brez energije... pa vem, da je to krivo za moje mal slabše počutje danes, ampak neee, sm si vseen priklicala to presneto tesnobo! in zdej se lovim in zgubljam v mislih "zakaj je spet tle? kaj se mi dogaja?" in oh in sploh...  mi je treba tega???

[Slavka]

Anita 

Saj veš, vsega preveč...potem pa slabe misli pridejo. Vendar je očitno danes prav en "psiho" dan...jaz že dve uri razmišljam a čem vzet helex al ne...  Kar na lepem mi je pričelo razbijati srce...sedaj mi pa slon sedi na prsih...čudna sem cela. 

danes sem se zbudila utrujena, neprespana, brez energije... pa vem, da je to krivo za moje mal slabše počutje danes, ampak neee, sm si vseen priklicala to presneto tesnobo! in zdej se lovim in zgubljam v mislih "zakaj je spet tle? kaj se mi dogaja?" in oh in sploh...

to...a ne samo to...tudi hormoni in "strah" pred tistim, kar te čaka v prihodnosti...saj veš, da tudi pozitivni dogodki v nas sprožajo tesnobo...vsaka sprememba nas lahko zamaje, če nismo dovolj stabilni v sebi.
Torej...obiskuješ psihoterapijo in veš, da misli pridejo in grejo...naj grejo tudi tvoja vprašanja mimo, brez, da bi nanje odgovarjala...Imaš pač vso pravico, da se počutiš kdaj tudi slabo, brez da razlagaš svojim mislim "zakaj spet"... 

Zdajle vzemi pot pod noge in uberi en lep sprehod...nadihaj se vonja po suhem listju...ozri se v pisane barve dreves...občuti toploto sončka in pričaraj si v misli, kako boš drugo leto tak čas potiskala pred sabo voziček z malo srečo v njem 

[anita]

Slavka, ti si zaslužiš Nobelovo nagrado za ... za ... kaj pa vem, za pomirjanje...  Vedno najdeš prave besede... 

Očitno je res "psiho" dan, tudi jaz sem cela čudna.  Pa sem imela za danes take lepe načrte, ampak že ko sem se zjutraj zbudila, sem videla, da danes ne bo moj dan. In ker se ga napačno lotevam, res ni moj dan.  In pol še razmišljanje o vseh "kaj-pa-če-jih"... 

Dajva, poskušajva brez Helexa - saj sva obe močni, a ne? Jaz bom držala pesti zate, ti pa zame, pa nama bo lažje prebrodit ta *** dan! 

[Slavka]

Jaz bom držala pesti zate, ti pa zame, pa nama bo lažje prebrodit ta *** dan!

Anita  zmenjeno... 

En ****** dan ali "dan v zvezdicah", naju pa res ne bo premagal... 

Pa sem imela za danes take lepe načrte, ampak že ko sem se zjutraj zbudila, sem videla, da danes ne bo moj dan. In ker se ga napačno lotevam, res ni moj dan.

Kaj pa, če bi vseeno ralizirala svoje načrte...če so lepi, jih je škoda stran vreč...ali pa prestavljat...go for it 

Slavka, ti si zaslužiš Nobelovo nagrado

Haaa...ma kje pa...al nimam več prostora na policah za še kašno nagrado...je vse že polno...in sicer so take: "največji strahec", "najbolj čustvena ženska", "naivka leta", "1.mesto v paničarjenju" ipd... 

[anita]

zmenjeno... 
Zmenjeno!

En ****** dan ali "dan v zvezdicah", naju pa res ne bo premagal... 
Ne, a ne, da se ne bova pustili?! Tudi taki dnevi pač morajo bit, pa ni nič narobe, če so. 

Kaj pa, če bi vseeno ralizirala svoje načrte...če so lepi, jih je škoda stran vreč...ali pa prestavljat...go for it 
Težka bo, volja se je sicer malo popravila, ampak časa mi je pa zmanjkalo... No, pa saj je jutri še en dan in nič ne bo prepozno. 

Haaa...ma kje pa...al nimam več prostora na policah za še kašno nagrado...je vse že polno...in sicer so take: "največji strahec", "najbolj čustvena ženska", "naivka leta", "1.mesto v paničarjenju" ipd... 
Slavka, ! Ampak Nobelovo si DEFINITIVNO bolj zaslužiš kot vse, ki si jih naštela, to so sama amaterska tekmovanja, kjer večkrat letno podeljujejo nagrade, ker večino od teh imam tud jaz... 

[Slavka]

to so sama amaterska tekmovanja, kjer večkrat letno podeljujejo nagrade, ker večino od teh imam tud jaz...

Anita  a ti si tista, ki me je lani premagala...ti-ti lumpa 

A ni fajn, da se človek nasmeje svoji paniki...je takoj manj grozna 

[anita]

Jah, draga moja, nisi se dovolj potrudla - lani je bilo pač moje leto...   

Jaaaaa, hvala, da si me nasmejala, moje počutje je veliiiiik boljše!!!  Očitno se teta panika smeha mal ustraši in se začne umikat...

[julija30]

Ja res je dami,danes je en psiho dan. Slavka pa je itak že nobelova nagrajenka za pomirjanje ljudi okriog sebe. Mene vedno pomiri!!!

Tudi jaz sem danes cela čudna,nervoza za 10 ,tresoče roke in nasploh celo telo,živčna ko sto hudičev,tesnoba dela sto na uro. Mi je pa res hecno to ker mene nikoli ne stiska v prsih,mene bolj tako za vrat ,v grlu,pa še to zelo redko,imam pa druge težave,od občutkov kot so omotočnost,majavosti,majavih tal,strah.eh danes ni dan  zame!
Rožice za vas 

[Slavka]

Julija    a ti tud v najini "kategoriji" potem tekmuješ? 

Saj bo minilo...jaz bom danes vzela dan na izi in se posvetila sebi...šla počivat...šla na sprehod...gledala TV...pa bo 

[julija30]

hehe,jes,jaz sem v vajini kategoriji in seveda tekmujem. Bo minilo,pa bo bolje,je zoprno. Mal me je zdejle ena učiteljica pojezila. Sem se hotela opravičit zaradi roditeljskega sestanka,pa preden sem povedala da moram it taščo rihtat in da je mož v Ljubljani,da mora oče na pogreb ravno tisti dan to vse na kupu,je rekla ja jaz imam dosti opravičil,kar pridite. Pa sem bila do zdaj čisto na vsakem roditeljskem sestanku,na vsakih ,mesečnih  govorilnih urah,med tapridnimi mamicami,in samo enkrat naj bi manjkala,jaooo,sem kar malo debelo pogledala in skor me je nazaj vrglo.Pa je drugače ok očiteljica smo se super razumele do zdej,samo jo je po moje nekdo moral mal razkurit pol pa sem ravno jaz naletela na minsko polje in razneslo je mino. Hm,mam pa res srečo. In takole bo potem,da se bom spet vdala in šla na roditeljski sestanek čeprav bom pol vsa zombijasta in omotična,paničarska in tesnobna tam in čeprav bom pol še poslušala iz druge strani sranje. jjaaaooo meni!!!!