Panični napad - je ali ni?

[katja_]

Pozdravljeni vsi skupaj!

Sem nova na forumu, in zadnje čase dosti preživim za računalnikom ter brskam po internetu o paničnih napadih in podobnem. Če vam na kratko razložim, kaj se je in se dogaja z mano:
11.7. smo bili na kosilu in kar naenkrat mi je nekakšen čuden občutek šel preko prsnega koša- mravljinci, v istem trenutku mravljinci v nogah in rokah, začelo me je dušiti in postala sem omotična. Mislila sem, da bom umrla, znorela ali kaj tretjega. Uspelo se mi je nekako pomiriti, vendar sem še isto popoldne 2x bruhala in nekajkrat šla na wc ( diareja ). Nisem vedela kaj se dogaja z mano, bilo me je na smrt strah in še bolj strah ponovnega napada. Zvečer sem šla k zdravniku in mi je rekel, da mi je najverjetneje padel krvni tlak, da sem premalo pila - dal me je na infuzijo in poslal domov. Šla sem spat, in drugo jutro, ko sem mislila, da bo vse ok, je bilo grozno. Ko sem vstala iz postelje sem dobila občutek kot da mi nekdo sedi na prsih. Nisem mogla normalno dihati. In tako sem bila do 15.7. skoraj večino časa v postelji, nisem imela apetita ( ko sem začela jest se mi je zdelo kot da imam še bolj oteženo dihanje ), in vsak večer okrog 8-9. ure sem dobila napad - kar naenkrat sem začela hiperventilirati, srce začelo razbijati, omotica... v zdr.dom mi je bilo že nerodno iti, ker so vsi mislili, da si izmišljujem. Zadnji dan- 15.7. pa so me peljali z rešilcem v bolnico, po napadu. In vsi izvidi so bili vredu. Potemtakem - muči me psihično in ne fizično. Zdravnik mi je najprej predpisal Helex. Od takrat, ko imam helex, so se moji napadi končali. Vzamem ga dnevno po 1 tableto, polovico zjutraj in polovico popoldne. Včasih samo polovico popoldne..
Cipralex že imam doma nekje 2 tedna, a ga še nisem vzela. Po pravici povedano - strah me je stranskih učinkov in nevem če sem pripravljena iti skozi to. Glede napadov zdaj - začne se mi vrteti, in občutek kot da mi nekdo sedi na prsih. Vedno, ko me je zdaj začelo grabit, sem bila nekje zunaj in nisem mogla domov, zato nevem, če bi sama lahko ta napad ustavila oz. ga preživela normalno. Danes sem prvi dan brez helexa, nisem ga vzela zjutraj in tudi popoldne ga ne bom. Zanima me, če je možno, da bodo ti napadi šli sami stran? Glede na to, da je bilo prvi teden najhuje, zdaj pa je dosti boljše...
Pa še nekaj me zanima - če začnem z antidepresivi - ali pomirjevala omilijo stranske učinke ?

Že vnaprej sem vam zelo hvaležna za vaše odgovore!

[Slavka]

Katja 
Najprej pozdrav na forumu. Po tem, kako si nam opisala svoje napade, bi rekla, da si res doživela panični napad. O tem je tudi kar nekaj napisanega na forumu, obstaja pa tudi spletni priročnik za pomoč pri premagovanju anksioznosti s kognitivno-vedenjsko terapijo:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=855&Itemid=83

Ja, Helex ti zagotovo pomiri počutje, ampak njegov učinek je kratkotrajen, a vendar tvojih težav ne bo odpravil. Morda veš, kaj v tvojem življenju je takega, da ti je sprožilo panične napade. Si morda preobremenjena, zaskrbljena, si doživela kakšno izgubo, spremembo...?

Ob pričetku jemanja Cipralexa boš verjetno res doživela poslabšanje, kajti antidepresivi potrebujejo nekaj tednov, da "primejo" v celoti in v tistem uvajalnem obdobju (z jemanjem pričneš lahko postopoma), ti bo Helex prav gotovo pomagal oz. omilil stranske učinke.

Pri premagovanju paničnih napadov pomaga tudi vsakodnevno sproščanje, kajti naše mišice so ponavadi zategnjene in postanejo boleče....

Dobro je, da se zavedaš, da panični napad NI NEVAREN, je pa grozljiv in zato se vedno znova bojimo naslednjega...ko presežemo ta strah in se napada več ne bojimo, ker ga znamo obvladati, pa smo zmagali.

Torej pogumno naprej, Katja  ....pa napiši nam še kaj.

[katja_]

hvala za odgovor. Torej bom se verjetno pocakala s Cipralexom, da ne bom na morju ravno, ko bi pricela z jemanjem. Zadnje leto res ni najlepse zame- smrt oceta, selitev nazaj domov s fantom, zivcna mama, zalovanje, najem gostinskega lokala ki trenutno se ne prinasa dobicka, hujsa prometna nesreca. Ja, je res da sem imela in se imam dosti zadev, ki mi vzamejo veliko zivcev. Ampak sem mocna oseba, vsaj mislila sem tako...vedno sem se znala spoprijeti s tezavami..

[KDŽJI123]

Pozdravljena Katja 
in najprej dobrodošla med nami. Tudi sama sem pred letom in pol doživljala to, kat ti opisuješ. Kratek čas sem jemala Helex in "je pomagalo". Pomirila sem se. Glede na mojo izkušnjo pa ti svetujem, da čimprej začneš z zdravljenjem s Cipralexom ( postopoma....lahko po 1/4 tabletke na dan !!!). Ne boj se stranskih učinkov. Kolikor se da, sploh ne razmišljaj o njih, saj ni nujno, da bodo pri tebi sploh izraženi. In seveda kar je najpomembnejše....delo na sebi. Misli nase in na to, kar v tebi vzBuja strah in paniko. Vzami v roke kakšno dobro knjigo na to temo. Če želiš, me lahko kontaktiraš, ti z veseljem posodim knjigo " Premagovanje anksioznosti za telebane". Super priročnik z uporabnimi nasveti.
Vse dobro ti želim in oglasi se še kaj 

K

[katja_]

Hvala tudi KDŽJI123 za odgovor in mnenje. Moram ti pa povedati, da si me kar malo prestrašila - če še nekje dva tedna jemljem samo Helex, brez antidep., se lahko stanje poslabša, ali zakaj si napisala, da glede na tvojo izkušnjo, naj čimprej začnem z antidep.?
17. tega meseca greva s fantom v Tunizijo za en teden, in res si ne želim kakšnih hudih stranskih učinkov ( mogoče jih sploh nebi bilo, ampak vseeno... ) Sploh si ne znam predstavljati, da bi imela kake napade tesnobe in slabosti pa nevem kaj še vse, samo zaradi antidep.
Vem, da tako kot je zdaj ne bo šlo več naprej, ampak se mi trenutno zdi še nekak najbolj pametno, da še vsaj do konca dopusta počakam z antidep. in pač vzamem helex. ?
Aja, pa še nekaj sem pozabila omeniti - nehala sem kadit po 10ih letih, od 1.napada dalje. Mislim, da kajenje povezujem z napadom ( po kosilu sem si prižgala cigareto, in nekaj minut po tem me je začelo dušiti, mravljinci, omotica, srce... ). Nekajkrat sem še poskusila kakšen 'dim' pri mami in kolegih, ampak sem takoj dobila mravljince v rokah, kar je največkrat pomenilo nov napad. Zato, sem še toliko bolj razdražljiva verjetno - na momente bi ubijala za cigareto, a vem da ne smem oz. si niti ne upam več.

[Aslan]

hvala za odgovor. Torej bom se verjetno pocakala s Cipralexom, da ne bom na morju ravno, ko bi pricela z jemanjem. Zadnje leto res ni najlepse zame- smrt oceta, selitev nazaj domov s fantom, zivcna mama, zalovanje, najem gostinskega lokala ki trenutno se ne prinasa dobicka, hujsa prometna nesreca. Ja, je res da sem imela in se imam dosti zadev, ki mi vzamejo veliko zivcev. Ampak sem mocna oseba, vsaj mislila sem tako...vedno sem se znala spoprijeti s tezavami..

Draga Katja veiko s ti je dogajalo ... 
Nabira se psihična stiska znotraj nas veš lahko dolgo ...

Kaj pomeni biti močen zate?
Morda to da na vzven kažeš trdno sliko, kot da je vse pod kontrolo ...
Znotraj nas pa se na ta način pogosto kopičijo čustva, neizražena, potlačena čustva ...
Skozi to ostaja v nas velika energija -sila ... ki jo nismo pripravljeni reševati na čustveni ravni (predelat težave) ... in potem nekega dne izbruhne skozi fizično simptomatiko. Te se ponavadi VSI ustrašimo in smo pripravljeni na spremembe ... na pogled vase, na soočenje z potlačenimi čustvi ...

Toplo ti priporočam multimedijski priročnik TRIS - Panična motnja (Klemen Rebolj) = dvd, cd in knjiga.
Mislim, da je to najpopolnejša info kaj panični napadi so in kako se z njimi soočati.
Mislim, da se dobi preko spletne prodaje ... in v nekaterih lekarnah.

Cipralex je zelo simpatičen antidepresiv z zelo malo stranskimi učinki.
Če ga boš uvajala po 1/8 ali 1/4 na teden bodo stranski učinki ničelni ali pa komaj opazni.
Vsekakor si lahko v tem prehodnem obdobju pomagaš z pomirjevali (Helex).
So pa pomirjevala tista, ki sčasoma prinesejo pravo odvisnost - zasvojenost, zato je potrebno biti pri uporabi previden. Varljiv je občutek, saj pomagajo TAKOJ samo na dolgi rok niso rešitev.
Antidepresivi delujejo na drugačen način, ne povzročajo zasvojenosti in se jih jemlje daljše obdobje ... najmanj 6 mesecev ...

Psihoterapija pa je tista, ki ti pomaga predelat VZROKE, ki so te do panične motnje sploh pripeljali ...
Gre za spoznavanje sebe skozi pogovore s terapevtom ... samoraziskovanje ...
Odkrivanje kako čustvujemo, se vedemo ...zakaj je tako in kaj lahko spremenimo ...
Je delo na sebi, ki prinaša TRAJNE rezultate ...
V Sloveniji je večinoma žal samoplačniška.
(psihoterapevt ni enako kot psiholog ali psihater)

Panična motnja ni nevarna je pa sila neprijeten občutek ...
Se jo pa da obvladat, ukrotiti ... ugnati v Kozji rog.

Lepo bodi

[KDŽJI123]

Neeeee, nisem te hotela prestrašiti.  , sploh ne. Želela sem samo povedati, da, če je tako hudo in če si dobila zdravila, ne odlašaj. V tem smislu: prej boš začela, prej bo bolje. Ker tako kot ti je napisala Slavka, tako tudi jaz mislim za Helex. Vem pa, da se bojiš težav, sploh če greš na pot in verjamem, da bi bilo najslabše tam nekje prenašati stranske učinke zdravil. Vendar vedi, da včasih strah pred nečim izzove še večji strah in paniko.
Boš videla kako se boš počutila. Lahko da bo šlo super na dopustu. Razvajaj se in si vzami čas zase. Za zdravila je še vedno čas....tudi takrat, ko prideš nazaj.

Vse dobro...
K

[katja_]

Pozdravljene Sama se popolnoma zavedam, da od Helexa lahko postanem odvisna. Ampak se mi zdi, da ga vzamem res tako malo... včasih mi je že uspelo z samo polovičko popoldne. In sem potem razmišljala, da mi je to mogoče tudi malo podzavestno - ko vzamem tableto, ne pride do napada. Čeprav dvomim, da mi ta polovička dejansko kaj pomaga, je mogoče vse v glavi. Nevem več.
Sem pa od prometne nesreče ( 8.6. ) že vseskozi doma, in me je tudi to mogoče malo spravilo iz tira, ker sem družabno bitje, delam v gostilnstvu, rada v stiku z ljudmi,.. doma pa sem umirala od dolgčasa.. Imam namreč šivano glavo ( k sreči imam dolge lase, tako da se ne vidi ), in nalomljeno rebro.. ampak tudi te bolečine počasi popuščajo. Bila pa sem nekje 3 tedne na protibolečinskih tabletih, in vsak dan skoraj zadeta hodila okrog po hiši... 
Aslan, močna oseba v smislu, da sem se vedno znala soočiti s težavami, znala urediti stvari v svojem podstrešju .. zdaj pa se je očitno nekaj zalomilo al kaj. Nevem. Še sama nevem. Ker se resnično zaradi ničesar prav pretirano ne sekiram in živciram. So bili stresni dnevi, žalovanje v lanskem letu za očetom, zdaj šok zaradi prometne nesreče..
Poleg vsega tega pa še počasi končujem fax, ki mi ga letos očitno spet ne bo uspelo narediti.
Priznam, da je bilo težavno, kar preveč za moja leta ( 24 ). Ko pa so me postavli pred dejstvo, da je to psihičnega izvora, me je pa še toliko bolj razočaralo in šokiralo, v smislu, kaj se mi bo zmešalo?! Vglavnem, zdaj 17.lepo odpeketam na morje s pomočjo Helexa. Mogoče pa se mi na morju vse uredi - stran od vsega, stran od skrbi, ... Vsekakor močno upam na to zadnje, .. Moram pa vam povedati, da sem bila nenormalno vesela , ko sem našla ta forum - vsaj vem, da nisem sama. O tem prej nikoli nisem niti slišala, kaj šele da bi poznala koga s tem ( ali pa ljudje enostavno molčijo o tem )...

[Slavka]

Zadnje leto res ni najlepse zame- smrt oceta, selitev nazaj domov s fantom, zivcna mama, zalovanje, najem gostinskega lokala ki trenutno se ne prinasa dobicka, hujsa prometna nesreca. Ja, je res da sem imela in se imam dosti zadev, ki mi vzamejo veliko zivcev. Ampak sem mocna oseba, vsaj mislila sem tako...vedno sem se znala spoprijeti s tezavami..

Katja, tebi se res dogaja veliko zadev in tudi ni čudno, da se je vse skupaj odrazilo preko psihične stiske.
Jaz sem se s paničnimi napadi soočila ob smrti moje mami in od takrat me vsak bolj stresen dogodek spravi v tesobo in slabo počutje.
In tudi jaz se soočam s podobnimi težavami kot ti, zato popolnoma razumem, da se ti to dogaja.

 Vglavnem, zdaj 17.lepo odpeketam na morje s pomočjo Helexa. Mogoče pa se mi na morju vse uredi - stran od vsega, stran od skrbi, ... Vsekakor močno upam na to zadnje, .. Moram pa vam povedati, da sem bila nenormalno vesela , ko sem našla ta forum - vsaj vem, da nisem sama. O tem prej nikoli nisem niti slišala, kaj šele da bi poznala koga s tem ( ali pa ljudje enostavno molčijo o tem )...

Če tako čutiš, počakaj z jemanjem Cipralexa, dokler ne prideš s potovanja. In bodi brez skrbi, da bi se ti zmešalo ali kaj podobnega....to enostavno ni možno
Hja, tudi jaz sem mislila, da se nihče na tem svetu ne ubada s podobnimi težavami, kot se jaz in me je presenetilo, koliko ljudi se dejansko v svojem življenju sooča z anksioznimi motnjami in depresijo...Samo to je še vedno zelo "tabu" tema, ljudi je sram priznati, da imajo psihične težave, zato o tem molčijo...
No, ta forum je definitino kraj, kjer boš razumljena 

[Sofia-Del_Sati]

Hoj Katja!

Praviš, da si bila močna, znala urediti podstrešje, sedaj pa ne več. Veš, tudi jaz sem bila taka, in mogoče sva znali urediti podstrešje, en del pa sva le pozabili in naju je potem sesulo. To je, mir v duši.
Ko se stvari preveč nalagajo v duši, se le ta enkrat sesuje. Tam pa nisva veliko pospravljali mar ne? 

Verjamem, da se ti je vse nabralo; ampak naj ti povem, da pot do rešitve je. Lahko si izbereš med veliko poti do rešitve, ena izmed teh pa je, z zdravili!

Tudi sama sem bila sprva skeptična glede ad. Ker sem bila seveda "pametna", sem se za to pot zdravljenja odločila na pol .... kar pa me je potem popeljalo do še hujšega stanja v duševni stiski. Ko se mi je nabralo že dovolj težav, od tistih, ki so prišle nepovabljene, do tistih, katere sem sama sprožila z jemanjem in lastnoročnim prekinjanjem ad, ko sem se počutila spet OK, je kmalu sledil orng padec na tla.
Če bi lahko prej zdravila svojo depresijo in ankso zgolj z ad, sem nazadnje pristala še na drugo vrsto tablet in s še hujšim stanjem kot v začetku.

Danes sem dokaj ok, z rednim jemanjem zdravil seveda!

V juliju sem začela z ad asentro, iz 50 na 100 mg in vsak dan 1-3 tablete helexa na dan, 1 mesec. Torej vidiš, da ne rataš takoj zasvojen in če jaz s tako dozo nisem postala zasvojena, potem tudi ti s svojo ne boš. Ko si spraševala ali te helexi pomirijo, ti lahko rečem da absolutno JA. Ko sem začela v januarju prvič z ad, asentro, in nisem imela prave terapije (t.j. OB UVEDBI ad in helex skupaj, ne pa samo ad in helex občasno), se mi je anksa zvišala do te mere, da sem postala agorafobična - nisem šla več iz stanovanja ven, ali pa sem prišla samo do vrat in čakala, da kužka opravi svoje, vmes pa švicala od strahu in se tresla!
Danes, v juliju, ne samo da sem ob ponovni uvedbi ad asentre (2x sem začela z adji in nehala, tretjič bom vztrajala do konca kolikor bo pač potrebno) in helexa, preživela, celo v službo sem hodila in še to v tem času, ko je bila največja je*ba delat, že če bi bila stabilna v zdravju, ne pa zdj, ko se mi je vse porušilo, ko sem bila depresivna kot slon, ko sem vsako minuto razmišljala o samomoru in ko nisem hotela več med ljudi.

Zdaj, v avgustu, ne jemljem več helexa, razen če bo kriza, sem pa ob ad dobila še antipsihotik, ki me je spet rešil oz. moje življenje, saj sem bila poleg depresije še čustveno nestabilna. Vesela, žalostna, ok, obupana,.... in to se mi je menjavalo včasih iz dneva v dan, včasih pa iz ure v uro.

Sedaj sem nedepresivna, čustveno stabilna, samo še ankso moram premagati. Možno, da sem dobila sedaj str.uč. vrtoglavice in vrtenja ob strahu,... ampak,... ok,... če vem, da je to str.uč., potem tudi vem, da bo minil!!!  Najbolj važno mi je, da zaupam zdravilom, psihiatrinji in da bom po tej poti zdravljenja le našla svojo notranjo moč in energijo in zaupanje tudi vase!

Draga Katja, ne vem ali si že šla ali si se vrnila iz Tunizije; želim ti, da se čim prej odločiš za zdravljenje, da zaupaš svojem psihiatru, in če ne bo ok z Cypralexom, boš pa drugi ad dobila, ki ti bo odgovarjal! Pomembno je, da sta si z zdravnikom soglasna v tvojem zdravju, kajti gre zate in za tvoje zdravje in pravi zdravnik bo to upošteval.

Kar se pa notranje moči tiče, oz. kot si rekla "biti močen": kaj pa je to, da si usodo vzela v svoje roke, da si šla na pot zdravljenja, da si začela ukrepati, da si se odločila za zdravila, da premaguješ svojo stisko in še stranske učinke, da si v tem delu, ki ga družba še dokaj stigmatizira, da se sebe postavila na prvo mesto,... - če ne drugega, kot da si močna?! Jaz mislim, da smo močni takrat, ko začnemo ukrepati zase in ne samo takrat, ko rešujemo težave brez tablet. Tablete nam samo pomagajo, da zopet vstanemo, hoditi pa moramo brez njih, mar ne?

Lp Sofie 

[katja_]

Sofia tebi se je pa dosti dogajalo :S .... če se bom sama odločila za antidepresive, jih bom seveda jemala, tudi leto dni ali več če bo potrebno..
Nimam psihiatra, niti psihologa ali prihoterapevta. Ko so se začeli napadi, mi je najprej moj zdravnik dal Helex, potem pa odšel na dopust. Ko sem pa videla, po nekje 1 tednu, da brez helexa nekak ne bo šlo, sem mu poslala sporočilo ( smo namreč družinski kolegi ), da pač ne morem več tak naprej in da želim antidepresive ( mi jih je omenil preden je šel na dopust ). Nazaj mi je sporočil, da naj tistemu, ki ga nadomesca, rečem za recept-Cipralex, in da naj ob tem jemljem še Helex prvih 14dni. Ampak se nekak do zdaj nisem za to odločila. Zdravnica, ki pa je takrat nadomeščala mojega zdravnika, mi je rekla - cipralexa in helexa ne smeš mešati, ker je cipralex 'poživilo' in te vzdigne, helex pa pomirja. In če bi oboje jemala nebi bilo kao nobenga učinka. Tako, da sem se še potem tukaj prepričala, da je potrebno OBOJE jemat v samem začetku, in ne samo po potrebi.
V Tunizijo grem 17., tako da bom videla kako bo tam in potem ko pridem nazaj...
Moram pa se malo pohvalit ( upam, da ne bom prehitro rekla ) , danes sem spet vzela samo polovičko helexa nekje okrog 14.ure in je nekak vse o.k. do sedaj. Čeprav me je pred kako uro že začelo po malem - mravljinci v rokah in nogah, omedlevica... pa sem skušala se zamotit s pogovorom s fantom, in me je nekak samo spustilo. To je verjetno dober znak, kajne? Ker sem bila pa že čisto tik pred tem, da vzamem helex. Ko se mi začne to dogajat se mi zdi, da še govorit ne morem- da z vsako izgovorjeno besedo izgubljam zrak...
Dosti manj se zdaj vsega skupaj bojim kot sem se še pred kakšnim tednom ali dvema... ker vsaj vem kaj mi je...in vem da ni nevarno...je dosti lažje vse skupaj se mi zdi! Hvala vam še enkrat 

[katja_]

aja, še nekaj- ad in helex skupaj prvih 14.dni - to pomeni, da prav skupaj vzamem tablete, ali mora biti kaj ur zamika med eno in drugo?

[Slavka]

Katja Helex vzameš takrat, ko začutiš, da brez njega ne moreš več, za pomiritev....ne ga jemati vnaprej. Torej, vzameš Cipralex in samo po potrebi Helex, ne skupaj. Priporočam ti tudi, da Cipralex uvajaš postopoma....najprej polovičko in šele nato celo tableto oz. tako do predpisane doze.

[Sofia-Del_Sati]

ja jst sm zjutraj koj ko sem vstala (5:00), pojedla asentro in helex skp.

bi te pa opozorila: da le počakaj s helexom, če imaš cypralex, ker kolikor se spomnim, so uporabniki dejali, da je to res ad, ki te "dvigne". Čudi me, da tvoj zdravnik tega ni predvideval, al pa je nekje drugje fora. V vsakem primeru, bi raje videla, da ti nekdo od nas pove iz izkušenj, glede cypralexa in helexa.

mi asentristi smo takšne sorte, da rabmo "pomirjevalni" ad, pa še helex, ker smo drgač grozno anksiozni!!! 

Lp_S

[katja_]

Vsekakor upam, da mi je potem sploh dal pravilne ad.. ker mi je napisal ali cipralex ali serolax, in sem šla potem gledati na net, kateri ima manjše stranske učinke- in sem izbrala cipralex. Tako, da tudi malo neodgovorno od zdravnika, kajne.. ali pa enostavno misli, da imam kake 'črne' misli, in mi je predlagal cipralex. Čeprav jih nimam.
Danes me že celo dopoldne muči rahla vrtoglavica, in ko vstanem iz postelje se mi spet zdi, da mi nekdo sedi na prsih. Ne morem normalno vdihniti oz. se mi zdi da bom kar pozabila dihati. Sem vzela malo prej helex, najprej polovico - ni pomagalo, pa potem še drugo polovico - in zdaj je nekak boljše.
Resno že razmišljam o tem, da bi jutri šla k zdravniku po napotnico za psihiatra in naj mi on pove katere antidepresive naj jemljem in kako naprej.
Za cipralex mi je takrat zdravnica rekla, da naj prvi teden polovico tablete, potem naprej po eno zjutraj. Brala sem, da nekateri več jemljejo za te panične napade in ne samo po eno tableto. Vglavnem - totalno sem zmedena - ne vem več kak naj... pa tudi če bi cipralex jemala, dvomim da bi mi pomagalo pri tem občutku, kot da mi nekdo sedi na prsih - ker občutek mine ko vzamem helex, torej pomirjevalo.

Kaj dejansko sploh pomeni, da si anksiozen? Živčna napetost - po definiciji... kako pa to dejansko izgleda?

[Slavka]

Katja, tukaj si lahko ogledaš nekaj naših odgovorov na vprašanje "kako občutimo anksioznost"

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,8295.msg212278.html#msg212278


Če dvomiš v to, da je Cipralex pravi antidepresiv zate, pa pojdi še do psihiatra in ga povprašaj za mnenje. 

[Lost]

In še http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38

[Juliette]

bi te pa opozorila: da le počakaj s helexom, če imaš cypralex, ker kolikor se spomnim, so uporabniki dejali, da je to res ad, ki te "dvigne". Čudi me, da tvoj zdravnik tega ni predvideval, al pa je nekje drugje fora. V vsakem primeru, bi raje videla, da ti nekdo od nas pove iz izkušenj, glede cypralexa in helexa.

[ /quote]

Ma ne bi rekla, da je Cipralex neki posebno poživljajoč. Jaz sem na primer trpela za nespečnostjo, pa mi jo je super uredil. Pa tudi Helex sem po nasvetu psihjatrinje dobila za zraven, tako da mislim, da je vse v redu s predvideno terapijo.

[Toja]

Ma ne bi rekla, da je Cipralex neki posebno poživljajoč. Jaz sem na primer trpela za nespečnostjo, pa mi jo je super uredil. Pa tudi Helex sem po nasvetu psihjatrinje dobila za zraven, tako da mislim, da je vse v redu s predvideno terapijo.

Se popolnoma strinjam z Juliette...

Katja, res je da se za anksioznost in panične napade jemljejo večje doze...tudi ti jo boš dobila,
vendar začeti je potrebno postopoma.
Glede manjših stranskih učinkov bi jaz na tvojem mestu začela s četrtinko...najmamj en teden...potem pa postopoma zviševala...ob krizi, ko se pojavi pa dodala helex, ker si ga zaradi tega tudi dobila...
Pričakuj tudi malo bolj izrazite simptome, je pa to znak, da imaš pravo zdravilo in še to...prime nekje
v času od 6-8 tednov...ne prestraši se in poskušaj zdržat.

Upam, da si ugotovila od kod tebi to stanje...si napisala v enem od prejšnjih postov in dobro bi bilo, da se o vzrokih z nekom pogovoriš...psihoterapija...ali pa s dobrim psihiatrom, kajti zdravila ti bodo
odstranila samo simptome...vzroki, ki so nerazčiščeni, pa bodo ostali...

T 

[katja_]

Hvala za odgovore - ponovno    Bolj izrazite simptome? Torej, to moje težko dihanje in napadi se lahko okrepijo?    tega me je najbolj strah. Ker mi to stanje trenutno ne pusti, da bi živela normalno življenje. Ampak, ok.. če potem dejansko pomaga..
Sem že ugotovila, ja, da je potrebno terapijo še skoz dati, pač priporočeno je. Ampak,.. sama se zavedam tega kaj vse se mi je dogajalo.. ni pa nič od tega v kakem smislu v meni, nekje 'potlačeno' ostalo. Tako, da niti nevem kaj bi se pogovarjala s psihiatrom
Kakorkoli .. me pa zanima, če kdo ve za kakega dobrega psihoterapevta v celju ali okolici?