Strah pred potovanjem/daljšo vožnjo

[Slavka]

Evo, jaz sem pa preživela vožnjo na Dansko...gor 22 ur, z dvonadstropnim avtobusom, ter 1 uro trajekta....nazaj 20 ur, a zelo neudoben avtobus 
Sem pa prvič v vsej moji "anksiozni karieri" preživela vožnjo brez občutka, da bi najraje zbežala iz sedeža....še celo predor skozi Karavanke sem prenesla brez težav 

Jutri pa na Krk  ...potem pa 12 dni ne mignem nikamor 

[_LiMoNcA_]

Slavka sem vesela zate.da nisi imela nobenih težav
Na Keku  pa možgančke na pašo,in pazi da te ne opeče preveč 

[pipi :D]

slavči

moj dopust se tudi že počasi bliža...in že me malček spreletava....

še tri tedne...pol pa morje......mislim da bom ankso na krilo od aviona privezala, če to preživi pol pa lahko sedi zraven mene na plaži....

[Arwen]

še tri tedne...pol pa morje......mislim da bom ankso na krilo od aviona privezala,

pametna ideja! s tem da pazi, da narediš tak vozel, da se med potjo zagotovo zrahlja ...

[Maycha]

Hoylaaa vsem 

Slavka, zate pa bravooooo    Vse čestitke za pogum in hrabrost 

No, tudi jaz se javljam po prelepem tednu na Šolti. Krasno je bilo. Vožnjo sem prestala, od vseh simptomov je bilo prisotno "samo" tiščanje v prsih. Sicer me je to begalo in žalostilo, ampak sem bila v sebi vendarle ponosna, ko sem stopila s trajekta na otoška tla.    Potem me prve dni dopusta ni nič tiščalo v prsih, v drugi polovici pa me je spet začelo. To zoprno tiščanje mi je malenkost jemalo voljo in tisto sproščenost, ki bi jo morala čutiti ob tako prekrasni naravi in zeleno-modrem morju.    Misli, ki so se mi pojavljale so bile značilne za mojo anksioznost - "da mi ne bi prišlo kaj hujšega in ne bi imela pomoči pravočasno na dosegu".
Sicer pa sem nekje globoko v sebi vseeno ponosna in vesela, da mi je uspelo - brez da bi morala poseči po Lexaurinu.

Hja...edino tole tiščanje v prsih me jezi, bega, muči ... še zdaj me drži. 

Lep začetek novega tedna vsem

[Toja]

Maycha...tole je pa za veliko pohvalo....

[Slavka]

Maycha  na koncu se je vendarle vse lepo izšlo, ne? Sva si zelo podobni, opažam... vnaprej en kup skrbi, a brez potrebe 
Glavno je to, da sva obe zmogli  in brez dvoma, da bodo tudi vnaprej vajeti v najinih rokah in to vedno bolj čvrsto.
Objem od mene 

[Maycha]

toja in Slavka   

Resnično je bilo potrebno imeti veliko volje, energije, poguma, moči, vztrajnosti ...kar je ljudem brez anksioznosti ob odhodu na dopust samoumevno. Prav zaradi porabe energije sem bila tako zdelana včeraj, ko sem prišla domov, da sem z močnim glavobolom samo še padla v posteljo in spala 12 ur brez da bi se zbudila. In še danes čez dan sem veliko prespala.

In res je, glavno da sem zmogla, to mi je v ponos. Šla sem in to sem se tudi sama zavestno odločila.
Sem pa veliko videla, naplavala sem se v kristalno čisti vodi, lepote Šolte so mi dale inspiracijo za nove pesmi in lepo sem porjavela ... 

Slavka, res sma si podobni, ja. Te zelo čutim prek tvojih zapisov, veš... in ja, vajeti držima trdno, ne dopustima da vajeti prevzame tesnoba!

Pa lahko noč in miren spanec

[Slavka]

Maycha  tale je zate, rožica moja 

[Maycha]

Iiiiiiiiiiiiiiii, hvala Slavka!    Kako lepo je, ko se tako razumemo in čutimo med seboj, čeprav se ne poznamo ...   

[pipi :D]

moram se pohvaliti...do odhoda na dopust me ločita še dva dneva in jaz sem popolnoma cool, nič straha ni skrbi, vse že imam pripravljeno sam v potovalko še dam.....upam da tako tudi ostane.....
 

[Maycha]

pipi,    Zagotovo bo vse dobro! 

[Toja]

Pipi ...SREČNO POT....uživaj in imej se lepo....

[Janja]

Slavka, Maycha in Pipi!

Slavka in Maycha, vse pohvale za vaju, da sta premagali strahove.

Pipi, tebi pa želim srečno pot in uživaj na dopustu.

Ja, tudi jaz se soočam s to problematiko, ampak za razliko od vas, ki se samo bojite in potem, ko greste v situacijo, je vse OK, pri meni pa do sedaj ni bilo ravno tako.

Pri meni pa je bilo hudo tudi na morju in smučanju in sem imela čisto pokvarjene počitnice oz. dopust. Simptomatika je bila prisotna in prehuda in res že dolgo nisem bila ne na morju in ne na smučanju.

Letos pa se mi stanje precej izboljšuje in sem načrtovala, da bi šla s T. za par dni na Krk, ampak sem si potem premislila. Po posvetu s psihoterapevtko sem se odločila, da delam rajši manjše korake, in sicer malo daljše izlete in se na ta podvig odpravim naslednje leto.

Pri meni je tako, da je zame lažje, da delam postopoma in ne vse naenkrat, ker potem tega ne zmorem. Sem pa vesela že teh mojih korakov, ki jih delam sedaj, ker je bilo to prej pri meni misija nemogoče.

[Slavka]

Pri meni je tako, da je zame lažje, da delam postopoma in ne vse naenkrat, ker potem tega ne zmorem. Sem pa vesela že teh mojih korakov, ki jih delam sedaj, ker je bilo to prej pri meni misija nemogoče.

  odlično, Janja 

[pipi :D]

evo me nazaj....

Panika me je obiskala 2 uri pred odhodom in v moji glavi je bilo da ne grem nikamor. A se nisem dala, zdržala sem preživela in se imela super fajn.
Ko smo prispeli v Grčijo sem vzela en helex in šla spat, bila sem izmučena 10 ur vožnje do Frankfurta + panika vsake toliko časa.
 Ko sem se naspala sem bila kot nova in dopust je bil enkraten.

Nauk te štorije ne smemo se predat treba je kar skočiti in potem mine. 

[Slavka]

Pipi  ti obvladaš 

[pipi :D]

slavči , hvala

ko bi ti vedela kako me je zvijalo, potila sem se kot, da sedim v savni, driska, slabost ni da ni......

sedaj pa sem ponosna sama nase 

[_LiMoNcA_]

pipi 

[Slavka]

slavči , hvala

ko bi ti vedela kako me je zvijalo, potila sem se kot, da sedim v savni, driska, slabost ni da ni......

sedaj pa sem ponosna sama nase 

...so mi zelo poznani občutki, Pipi    Ponosna si pa itak lahko nase...v vsakem primeru