Anksioznost

[Sofia-Del_Sati]

Nekaj sem se še spomnila, kar sem že davno hotela vprašati, pa nkol nekak nisem prišla do tega:

1. kaj je za vas anksioznost - kako se je odražal / poznala pri vas pred jemanjem ad?

2. kako je bilo z ankso ob uvedbi ad? (pa kateri ad jemljete ali ste jemali)


Sprašujem samo za ankso, ne depro.

Vnaprej tnx za odgovore!

LP Sofie 

[kinto]

Strah v določenih situacijah, napetost, sekiranje, nerealne misli, ki jih ne moreš odmislit, tudi telesni simptomi kot je potenje rok, itd...

95% izboljšanje glede ankse

p.s. glede depre sicer nekoliko manj oz. gre počasneje...sicer pa sploh ne vem če je to depra, pač ta otopelost, odtujenost, ne moreš pravilno čutit okolice... ampak se lepo izboljšuje in verjamem, da bo kmalu spet ok..

[Slavka]

1. kaj je za vas anksioznost - kako se je odražal / poznala pri vas pred jemanjem ad?

Zame je anksioznost občutek groze...občutek, da se mi bo zgodilo nekaj hudega, pa ne morem vplivati na to oz. se temu izogniti...
Pri meni se je ta občutek odražal preko vrtoglavice, omotice, nerealnosti oz. odtujenosti, neresničnosti bivanja, slabe koncentracije in spomina ter občutka, da se mi bo zmešalo, da bom doživela kratek stik v možganih, razmišljanje o samomoru ....Potem so bili tukaj še fizični simptomi, kot npr. potenje dlani, oblivanje vročih valov po telesu, suho in "zadrgnjeno" grlo, občutek dušenja, razbijanja srca, driska, slabost....

2. kako je bilo z ankso ob uvedbi ad? (pa kateri ad jemljete ali ste jemali)

Po treh mesecih pekla sem se odločila, da odidem po pomoč in pri psihiatru sem dobila najprej zelo koristne informacije o tem, kaj se sploh z mano dogaja. Predpisal mi je Asentro in pričela sem z jemanjem. Najprej je sledilo poslabšanje počutja, po 2 mesecih pa se je počutje pričelo stabilizirati.
Temne misli so izginile, zopet sem opazila smisel življenja in dobila moč za naprej.
Vendar ADji niso odpravili vzrokov za mojo anksioznost....ta sposobnost je v mojih rokah 

[Sofia-Del_Sati]

Vendar ADji niso odpravili vzrokov za mojo anksioznost....ta sposobnost je v mojih rokah 

Vzrokov razumem, da niso in ne bodo odpravili, samo posledice vzrokov pa? Da nisi več anksiozna?

[Slavka]

Ja, občutke anksioznosti so mi ADji omilili, ko bom pa odpravila še vzroke, ki mi jo povzročajo, bom pa na konju.

[marina]

Zdravo

Tudi jaz sem imela take znake
-občutek, da ne morem dihati
-potenje
-drget
-strah pred tem, kako bodo reagirali drugi
-zategnjeno grlo
-težko požiranje
- mravljinčenje okoli ust


Ad ji so mi na začetku povzočali probleme,
nato sem normalno zaživela z njimi.
Hvala Bogu, da obstajajo....

[Sofia-Del_Sati]

Zdravo

Tudi jaz sem imela take znake
-občutek, da ne morem dihati
-potenje
-drget
-strah pred tem, kako bodo reagirali drugi
-zategnjeno grlo
-težko požiranje
- mravljinčenje okoli ust


Ad ji so mi na začetku povzočali probleme,
nato sem normalno zaživela z njimi.
Hvala Bogu, da obstajajo....

To pomeni Marina, da te zdaj ne skrbi, kaj si mislijo drugi o tebi? Pa da nimaš več teh znakov?

Hvala drgač za odg.!

LP S

[trzinka]

-pekoč močan občutek od vrha glave do podplata, kot da bi pojedla žerjavico
-stiskanje v grlu in prsih
-strah in znaki, kot pri infarktu
-slabost
-vrtoglavica
-občutek, da bom padla v nezavest
-potenje
-občutek, da se mi meša, da bom znorela
-neprespanost
-zaradi strahu odrevenelost, nezbranost
-jok
-misel na to, da se nekaj strašnega dogaja v mojem telesu, strah, da sem neozdravljivo bolna

tole je, kar se spomnim, ker tako močnih občutkov na srečo nisem že dolgo imela (da potrkam v les), bilo je od anksioznosti do paničnih napadov, posledica padec v depresijo, kar je še povečalo bolečine in dodalo nove...

AD, mi je nato rešil življenje, da sem se postavila na normalno funkcioniranje. Ampak, to je samo opora, oči so se mi odprle na prvi terapiji, pa preko foruma, preko knjig, prijateljic. Še vedno , po treh letih hodim na terapijo(sedaj skupinsko), nameravam še it, ko s to končam, na individualno (drugačna, kot je bila ta prva).

Strah, ja še vedno je prisoten, ampak v tej meri, da ga lahko obvladam. Kako občutim? Kot elektrika , ki šine skozi telo, ne znam opisat. Zaboli tudi čeljust, v možganih čutim dregetanje......vsak drugače to doživlja, je pa sila strahotno in neprijetno.
AD mi še vedno pomaga, da ne pomislim, na tisto najhuje, da realno razmišljam in ne paničarim, se umirim. In jemala ga bom, dokler sama sebi ne bom zaupala, da sem tega sposobna, da sem dovolj močna in zdrava, da se brez bolečin spopadem s težavami in strahovi.
Anksioznost bo itak prisotna vse življenje, samo udomačiti jo moramo, sprejeti in ukrotiti. Zato pa moramo do smrti delati na spremembah v življenju, na sebi, imeti se radi in uživati v majhnih in sladkih trenutkih.

[marina]

Sofia

Še vedno me nekako skrbi, kaj bi s i drugi mislili o meni...to je
ostalo.

Kar se tiče tistih simptomov anksioznosti, so bili prisotni v polni meri samo na začetku,
ko sem pa jemala Ad so postopno izginili. In sem bila kar neka časa brez.
Sem pa zaradi nosečnosti morala prenehati jemati zdravila in so se v roku 4 mesecev vrnili
v polni meri.Zdaj jemljem Zoloft-in upam, da čimprej prime

[utrujena1]

mi lahko  kdo razloži, kakšna je razlika med anksioznostjo in depresijo, če so enaki simptomi. ko sem brala vaše poste, je isto kot pri depresiji. v čem je sploh razlika?

do zdaj sem mislila, da je anksia bolj blaga od depre, zdaj pa ne vem več.

[Lost]

mi lahko  kdo razloži, kakšna je razlika med anksioznostjo in depresijo, če so enaki simptomi. ko sem brala vaše poste, je isto kot pri depresiji. v čem je sploh razlika?

do zdaj sem mislila, da je anksia bolj blaga od depre, zdaj pa ne vem več.

Depresija http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=576&Itemid=75

Anksioznost  http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=blogcategory&id=23&Itemid=38

[utrujena1]

aha, anksioznost je velik strah, ki te ohromi. poleg tega, kar sem prebrala, sem pogruntala, da imam še OKM.

očitno imam danes dan izobraževanja. tudi to se mi kdaj dogaja.

hvala Lost za linke.

[vesy]

Pri depresiji si popolnoma brez volje,pa kar za brezveze se jokaš.Sam meni je veliko huje bit anksiozen in imeti panične napade,ker dobesedno misliš da boš umrl.

[julija30]

ja res je to,raje bi bila žalostna in brez volje,kot da sem anksiozna s paničnimi napadi. To je kap res. Grozno,ponavadi je poleg gam  še okm,strah te je vsega,nerazložljiv strah. Jaz sem bila včasih drugačen človek,ni bilo problema it kam SAM. Zdaj ni šans da bi šla kam sama,še doma me je strah biti sama. Najbolj uničujoči so simptomi ,fizični,ko se ti kar nekaj mota,vrti,omotičnost,slabost,mehka kolena,kot da boš kar skup zlezu,ni da ni,res groznoo.Pozoren si na vsako pikico na koži,za vsak špik po telesu,res nerazložljiv strah.
Ne privoščim nikomur!!!!!

[Arwen]

Vendar ADji niso odpravili vzrokov za mojo anksioznost....

ja, v treh tednih pa res dvomim, da se čudež zgodi... je pa res, da se s tem pa strinjam:

....ta sposobnost je v mojih rokah 

[vesy]

Julija popolnoma enako se mi dogaja kot pri tebi,kot bi sebe poslušala,veliko huje je tudi,ko grejo vsi od doma pa sem sama,ker kar študiram,kaj če se mi bo kaj zgodilo,pa me ne bo našo kdo pa takšne tumarije.Isto si ne upam na sprehod,ker lahk kje skup padem,brezveze.Pet mesecev nazaj pa hodla na aerobiko,odbojko,tekala,smučala,v bistvo športnica,pa da lahk sm ena stvar živčke tako daleč spravi,ne morš verjet.Pa sem mislila,da ko se bo začelo lepo vreme pa sonček da bo boljš,pa ni.Najbolj jezi me pa,da se ne morem it kam kopat zdaj,ko imamo vse bolj oddaljeno,skrbi me da ne bom mogla it na morje,ko si ful želim.....

[julija30]

vesy,smo na istem.In težko je razložit to zadevo nekomu ki tega ni probal,pol pa imajo vse mogoče scenarije  ,pa en kup nasvetov in pridig. Probajo naj ,pa bodo videli da stvar sploh ni tako enastavna.

Ne veš kako si želim nazaj staro življenje. Tudi jaz sem bila aktivna ,a preobremenjena z drugimi stvarmi in to je to,živčki so me izdali. Včasih si še na dvorišče nisem upala ,zdaj je bolje. Je pa ta omotičnost zame ful moteča.Občutek omotičnosti. Naredim par korakov in se mi zamota,pol pa me spet strah rata. Ja če moram bit sama doma je kap. Tudi jaz isto razmišljam kot ti,kaj če se mi kaj zgodi ,kako bom pol,me bodo našli,kaj bo z otrocmi,joj,v 5 mesecih se ni nič še zgodilo,samo to dopovedati sami sebi ,da je to samo anksioznost in sprejet to,ej to je zame najtežja stvar na svetu.
Veš kaj mi pa voljo daje,to da vidim da nisem sama,da ima še nekdo(veliko) ljudi take iste simptome,ker človek pol razmišlja vse mogoče stvari.
Ko se moram s kom pogovarjat,dobim občutek da se majem,spet strah,vročina v glavo,joj sem sigurno veš kako je to. Ne morem sploh opisat z besedami kako je to. Stojim na miru se se mi zdi kot da se tla majejo in uvijajo,nerealnost.Pa sprašujem a stojim pri meru al se kaj majem,pa pravijo,da čist na miru stojim. Imam še tak občutek kot da ,če greš v dvigalo pa pol k se ustavi ko malo zaniha gor in dol,no tak občutek se mi včasih naredi. Pa ta občutek v glavi,ne da bi me glava bolela,eno butasto tiščanje,pekoč občutek,(včeraj ga recimo nisem imela,danes je spet prisoten ,sem nervozna spet).
Me pa prav veseli da je še nekdo tak kot jaz,pa ne da ti privoščim,res ne ,bog ne daj,samo da nisem sama.Na začetku sploh ne veš kaj se dogaja s teboj,potem pa sem začela prebirat tole stran,seveda šla k zdravnici da mi je diagnozo potrdila. Sajs em že sama vedela za kaj se gre.
Najhuje pa mi je ,ker nevem zakaj,zakaj ravno jaz. K nobenemu nič nočem,do vseh prijazna,pomagala vsem,nikoli odrekla pomoči,delala vse namesto drugih,požrla marsikatero besedo,pa zdaj vidim da bi mogla nazaj bleknit,... ampak ne,samo da ne bi prizadela drugih. Drugi pa so pometali z menoj,joj,spet imam dan pisanja.
Javi se še,me veseli da sem te spoznala.

[Arwen]

Najhuje pa mi je ,ker nevem zakaj,zakaj ravno jaz.

med drugim tudi zato

Tudi jaz sem bila aktivna ,a preobremenjena z drugimi stvarmi in to je to,živčki so me izdali.

 K nobenemu nič nočem,do vseh prijazna,pomagala vsem,nikoli odrekla pomoči,delala vse namesto drugih,požrla marsikatero besedo,pa zdaj vidim da bi mogla nazaj bleknit,... ampak ne,samo da ne bi prizadela drugih. Drugi pa so pometali z menoj

[Slavka]

Julija  

Ne veš kako si želim nazaj staro življenje. Tudi jaz sem bila aktivna ,a preobremenjena z drugimi stvarmi in to je to,živčki so me izdali.

Naj ti najprej povem, da tvojega starega življenja ne moreš dobiti nazaj...morda je slišati kruto, pa vendar tako je. Tudi jaz sem si dolgo, dolgo želela samo to, da bi bila spet takšna kot sem bila...Vendar, ko dobro pomislim, me je ravno moj način življenja, preobremenjenost, strahovi, mamina bolezen ipd. potisnil v anksioznost...potrebne so bile spremembe, ki pa ne pridejo čez noč...Počasi se spreminjam in razmišljam drugače kot sem...še ne dolgo nazaj sem bila v svojem življenju na zadnjem mestu...sedaj pa se počasi vzpenjam in poizkušam sebe postaviti na prvo mesto...prvo poskrbeti zase in za svoje počutje, potem pa za ostale. Tudi v primeru letalske nesreče je potrebno masko s kisikom natakniti najprej sebi, da lahko potem pomagaš svojemu otroku...  

Ko se moram s kom pogovarjat,dobim občutek da se majem,spet strah,vročina v glavo,joj sem sigurno veš kako je to. Ne morem sploh opisat z besedami kako je to. Stojim na miru se se mi zdi kot da se tla majejo in uvijajo,nerealnost.Pa sprašujem a stojim pri meru al se kaj majem,pa pravijo,da čist na miru stojim. Imam še tak občutek kot da ,če greš v dvigalo pa pol k se ustavi ko malo zaniha gor in dol,no tak občutek se mi včasih naredi.

S temi občutki sem se spopadala tudi jaz in priznam, da so izredno težki...Ko sem stala pri miru, sem imela občutek, da se je okrog mene vse zibalo...celo pri pomivanju posode, se mi je "spodmikalo" pomivalno korito  
Moja terapevtka mi je razložila, da imam te občutke zato, ker imam preveč misli naenkrat...nisem osredotočena na ta trenutek, temveč me vleče malo v preteklost, malo v prihodnost...v meni se odvijajo različni scenariji...pozabim pa živeti tukaj in sedaj. Potrebno se je osredotočiti na to, da živimo ta trenutek...da je naša moč v tem trenutku in brez veze je trošiti moči za razmišljanje o tem, kako je bilo in kako bo...  

Najhuje pa mi je ,ker nevem zakaj,zakaj ravno jaz. K nobenemu nič nočem,do vseh prijazna,pomagala vsem,nikoli odrekla pomoči,delala vse namesto drugih,požrla marsikatero besedo,pa zdaj vidim da bi mogla nazaj bleknit,... ampak ne,samo da ne bi prizadela drugih.

Zakaj pa ravno jaz?   vsak izmed nas se to sprašuje...pa moram ti reči, da pravega odgovora ni. Sprejmi to kot dejstvo in priložnost za svojo osebno rast...marsikdo ne dobi take priložnosti v svojem življenju...
Morda je čas, da nisi prijazna DO VSEH, temveč DO SEBE....da ne POMAGAŠ VSEM, temveč SEBI....ne delaj namesto drugih...ne nalagaj negativnih odzivov vase....vse to je razlog za tvoje slabo počutje...

Priporočam ti v branje knjigo Kako smo lahko srečni in zadovoljni ( Dr. David.D. Burns) in pa seveda tole

http://nebojse.caprae.net/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=737&Itemid=99999999


Tukaj je pa tudi spletni priročnik za obvladovanje anksioznosti:

http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=856&Itemid=99999999

[julija30]

Arwen,ja vem da je zato. Veš,sem samo čakala kdaj bom pregorela. Nič naredila zato da ne bi,samo zato da ne bi bili drugi prizadeti. Zato sem tudi jezna sama nase,ker sem to dopustila.Trot butast.Ne morem reč ne,še zdaj ne. aaa . Ne vem zakaj se bojim,drugi lahko rečejo vse jaz pa tiho in kimam. V meni pa kr vre.Se primerjam z ekonom loncem,enkrat bo konec,se bom razpočila . Kako sama sebi to dopovedat da se moram borit za sebe,kako ,ne najdem rešitve,odgovora,čeprav se trudim in rečem ne danes ne grem k tašči,a koj ko ima potem nos ,joka da ima edino nas,evo in spet jaz nasrkam.jezna,jezna sama nase!!!!!