POSLABŠANJE

[julija30]

vesy,da mi povej kakšne občutke doživljaš ko greš ven. Malo bolj podrobno. Treseš se smoti se ti,na kakšen način,si omotična,imaš čuden občutek ko hodiš al kako? Prosim te povej mi!

[NejcB]

Meni se to dogaja ko hodim po ulici.. rahlo omotičen, ne registriram ravno vsega in imam tak čuden občutek, kot nekakšna depersonalizacija - kot da bi se sam sebe gledal "od zunaj".. ogabno!

[julija30]

Nejc,jaoo,poznam to,in je res ful ogabno tole,za bruhat,posledično je pri meni strah,zakaj se mi vse to dogaja,zakaj se mi tla majejo,jaoo,kr znorela bi,razbila kej,zbutala koga ali kaj,he, jezna v glavnem . Vse bi preklela . Raznesti me hoče včasih od jeze.

[Suzy]

Meni se to dogaja ko hodim po ulici.. rahlo omotičen, ne registriram ravno vsega in imam tak čuden občutek, kot nekakšna depersonalizacija - kot da bi se sam sebe gledal "od zunaj".. ogabno!

Tudi meni se včasih zunaj to dogaja,ponavadi takrat ko imam ful slabe dni.Nejc a si nov,..nisem te še
zasledila,če si dobrodošel na forumu!!!

[NejcB]

"Nov" v smislu, da sem začel zdaj pisarit, ja, drugače vas pa berem že precej časa..

Pa hvala za dobrodošlico 

[vesy]

Nejc,dobrodošel.Ja Julija ka pa vem,saj se vsem isto dogaja.Tk kot bi bila ful pijana,prav zanaša me,pa se mi zazdi da bom skup zletela,na bruhanje mi gre.Pač ni fajn,komaj čakam,da bojo že ti Adi prjeli,da bo tega konc,saj upam.

[dusica]

NejcB,

dobrodošel! 


                              Dušica

[KDŽJI123]

Tudi jaz imam težave z omotico, takrat ko "pride" poslabšanje stanja in to me najbolj ubija. Se mi zdi, da bi bilo vse drugo dosti lažje, kot pa omotica. Žal pa ta potem sproži en kup strahu in neprijetnih občutkov.

Nejc ...dobrodošel

lp  iz turobne Koroške...vsaj kar se vremena tiče 

[vesy]

Še en Korošec.Uh mene tud dans omotica matra grozno,mravljinci po glavi itd.Kozji kaj pa tebi fali,te še nisem nikjer zasledila,te pa morm mal barat?

[julija30]

hoj, sotrpinke moje. in sotrpini se opravičujem!
 Ja omotica,mene danes tudi ful matra. Ma bi jo nekam poslala ,tja v tri krasne,hehe. Zoprna je in moti me,ker se potem bojim in me je strah.Vsega me je pol strah ,da ne padem,občutek nerealnosti,ma bejž ,zmeri eno in isto sranje pišem.  Hoja,kap,kot po vodi,kar nekam tja v tri dni.
Nejc ja dobrodošel. Vsem prav res močno iz srca želim čimmanj ali nič omotičnih dni!!!!!!!

[vesy]

Kk si Julija,pa ja,saj vsi eno in isto pišemo.men se tud zdi da me bo kr kap ruknala,hi hi.A ti že kaj prjemljejo tabletke,al nč.Kk si pa z stranskimi?

[julija30]

Draga moja Vesy,moje tabletke so v omari in lepo počivajo. Sploh nisem začela.,ker sem enkrat ok drugič ne. In takrat ko sem ok,si rečem  nič s tabletami sej je vse v glavi ,pol pa en stresni dan,pa spet drek.
Drgač pa sem ok,danes malo bolj napeto in omotično ,sej sem napisala.

Kako pa ti?

[vesy]

Isto kot ti,pa mal prehlajena zraven.Pa grozn dolgčas.A pa bo šlo brez tablet,jaz sem se ful dovgo borila brez njih,pa ni več šlo,zmeraj slabše.Pa ja saj je v glavi,sm mi imamo premalo serotina v možganih,se mi zdi,da to ni sm psiha.

[KDŽJI123]

Še en Korošec.Uh mene tud dans omotica matra grozno,mravljinci po glavi itd.Kozji kaj pa tebi fali,te še nisem nikjer zasledila,te pa morm mal barat?

Korošica sem ,
ja tudi jaz tebe še nisem zasledila. Očitno je nekaj v luftu, mene dans omotica na polno daje. Upam, da čimprej mine.

Aja...kaj meni fali ? Panični napadi in anksa me daje  . Sem na AD-jih, je sicer boljše, ampak še daleč od tega, kar si želim.
Lep večer vsem skupaj 

[vesy]

A Korošica.Iz kje pa si?Js sem ugotovila,da se mi malo zarad tega dans tud smoti,ko so moji možgani potrebni Lexaurina,ker sem ga vsak dan jedla,zdaj se pa odvajam.A že dolgo ješ Ade,pa katere?

[KDŽJI123]

Hja...AD-je jemljem malo več kot 1 leto ( Cipralex ). Že.... joj kako hitro mine. Prehitro.

[vesy]

Potem bi mogla pa verjetno povišat,če ti ne pomagajo dost

[KDŽJI123]

Zdaj že imam višjo dozo iz 10 mg, na 20....bomo videli kaj poreče moj zdravnik, ko grem na pregled. Sicer so pa vzponi in padci nekaj normalnega, tako da upam, da mine. 

[NejcB]

Hvala vsem za dobrodošlico

Tudi mene je danes matralo, čeprav v precej lahki in blagi obliki, za primerjavo z ostalimi dnevi..

Pri meni je tako, da imam z "mentalnim stanjem" tudi precej povezano prebavo.. npr. ko so napadi (stres), motnje ipd., me vedno heca tudi prebava (lahko sem na wcju vsaki 2 uri).. a se to tudi komu izmed vas dogaja?

Drugače pa je splošno znano (in dokazano) da stres in prebavne motnje sta si kot rit in hlače..

[vesy]

Nejc,tudi pri meni je tako.Preberi si to...

Na predavanjih nenehno ponavljamo o petih najhujših strupih in povzročiteljih bolezni: jeza, žalost, strah, skrb in pohlep

Tega si nismo izmislili mi. To že tisočletja trdijo vse tradicionalne medicine, le da na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, potem je tudi odgovornost zunaj.

Kako čustva zastrupljajo?

Ko rečemo, da nas čustva zastrupljajo, potem to ni le pesniško izražanje. Če ne verjamete, si oglejmo, kako čustva vplivajo na posamezne organe, in morda boste lažje dojeli, kako tesno so povezana z zastrupitvijo telesa.

Ko smo jezni, prihaja do zastoja v delovanju naših jeter. Od tam izraz: »Gre mi na jetra.« Zakaj za nekaj, kar nas jezi, ne rečemo, da nam gre na ledvice ali pljuča? Očitno večtisočletna naravna modrost ve isto, kot ve tudi tradicionalna kitajska medicina. Resnica je vedno ena, ne glede na to, ali ste Slovenec, Indijec ali Kitajec. Čustvo jeze onemogoča normalno delovanje jeter, jetra pa so zelo pomembna za čiščenje naše krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni!

Podobno se zgodi, ko čustvo žalosti sabotira delovanje naših pljuč – drugega razstrupljevalnega organa. Kako dihate, ko ste žalostni? Morda globoko in sproščeno? Kje pa – prej bi lahko rekli, da takrat dihamo kot riba – plitvo, v krču. Ni naključje, da rečemo, da nas je »popadla ali stisnila žalost« in da čutimo, da nas »žalost duši«. Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat dihamo slabo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se zaradi slabega dihanja v krvi zadržuje vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in v končnem seštevku celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo rakave celice).

Tudi tretji razstrupljevalni organ, ledvice, so pod velikim vplivom čustev. Ledvice in mehur najbolj prizadene strah. Poznate izraze, da je nekdo »zmrznil od strahu« ali »prebledel od strahu«? To se zgodi, ko se ledvice zaradi strahu naenkrat stisnejo in nastane zastoj pri filtriranju in čiščenju krvi. Posledično je motena cirkulacija, zaradi česar imamo ledene roke in noge. Če strah traja dalj časa, so posledice toliko močnejše. Ledvice nadzorujejo tudi mišice zapiralke. Če jih strah blokira, pride do pojava, da zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Zato tudi izrazi »pokakal se je od strahu« ali »polulal se je od strahu«.

Skrbi nas zastrupljajo neposredno. To čustvo predvsem prizadene našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Pogosto slišite izraz »zvija me od skrbi«. Dejansko so takrat prebavila v krču in ne morejo opraviti svoje naloge. Zato lahko tudi najbolj kakovostna hrana v telesu postane strup, saj se ne bo pravilno presnovila in bo morda celo zavrela ali obležala v skrčenih prebavilih. Zato namesto dobro prežvečene, kislinsko in encimsko obdelane hrane v naše črevo prihaja na pol prebavljena hrana, ki predstavlja odlično gojišče za patogene organizme in njihove stranske produkte, ki nas pospešeno zastrupljajo.

Kaj pa pohlep? Strupenost pohlepa čutimo v vsakdanjem dogajanju, tako pri nas kot tudi drugje po svetu. Za pohlepne ljudi rečemo, da so »trdega srca« in to je zelo točen opis. Pohlep prizadene srce in tanko črevo. Želja po vedno večjem bogastvu se odraža tudi z aritmijami in nepravilnostmi v delovanju srca. Pohlep uspešno ustvarja tudi vsa ostala, že navedena čustva. Kdor živi v nenehnem strahu, da bi mu lahko kaj vzeli, da bi propadel, ali se obremenjuje s tem, kako bi lahko imel še več, kaj hitro doživi tudi druga čustva.

Ali vam je zdaj bolj jasno, zakaj rečemo, da je omenjenih pet strupov podlaga za večino bolezni, ki jih danes poznamo? Ko se nenehno ponavljajo in nenehno udarjajo na določene organe, ustvarjajo šibko točko, ki je nato bolj dovzetna tudi za druge, materialno otipljive težave. Tako se pri »večno žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astme, bronhitisi), pri »večno zaskrbljenih« težave s prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itd.