Depresija - dojemanje o njej malo drugače...

[kinto]

Pa še to: ad ima tud mal placebo efekta. Če si zelo proti in ne verjameš v njihov učinek, je čisto možno, da ti res ne bo pomagal.

[Lost]

http://med.over.net/za_bolnike/mosko_zensko_zdravje/mosko_zdravje.php?full=1&id=19703&title=Serotonin_-_hormon_za_sre__o

Enako kot noradrenalin, tudi serotonin prenaša signale od živčne celice do živčne celice. Brž ko prejme nevron električni dražljaj, proizvaja na svojih sinapsah (na mestih, kjer je povezan z drugimi nevroni) serotonin in ga izloča. Receptorji na zunanji ovojnici prevzamejo hormon in prevedejo kemieni impulz naprej v notranjost celice, kjer se pretvori v elektrieni potencial. Več receptorjev ko je zasedenih, močnejši je signal.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Serotonin

Če je v možganih premalo serotonina, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša, če je pomanjkanje preveliko, lahko postanemo celo agresivni

ČE je SEROTONINa premalo, ni OK. ČE pa ga je PREVEČ pa spet ni in so tukaj stranski učinki ki jih
povzroči ravno začetek JEMANJA ADjev.

http://www.cosmopolitan.si/zdravje/s-hrano-in-pravimi-prehranskimi-dodatki-nad-depresijo/

Ampak, ko pa si enkrat v zivljenskem "ciklu" spanje-tesnoba-hrana-spanje-tesnoba-hrana-spanje..... ne pomaga nič drugega kot ADji da se to ravnovesje vsaj malo normalizira.

Sigurno pa nas v DEPRESIJO ni pripeljala HRANA ampak BAZIČNA PREPRIČANJA in napačni miselni vzorci in nezmožnosti in neznanje soočanja se z njimi.Katere pa lahko rešimo samo z psihoterapijo in spreminjanjem SVOJIH miselnih vzorcev. Način in intenziteto pa si določamo sami, glede na naše želje in zmožnosti.

[Suzy]

Sigurno pa nas v DEPRESIJO ni pripeljala HRANA ampak BAZIČNA PREPRIČANJA in napačni miselni vzorci in nezmožnosti in neznanje soočanja se z njimi.Katere pa lahko rešimo samo z psihoterapijo in spreminjanjem SVOJIH miselnih vzorcev.

 

[Sofia-Del_Sati]

Kinto: "Pa še to: ad ima tud mal placebo efekta. Če si zelo proti in ne verjameš v njihov učinek, je čisto možno, da ti res ne bo pomagal."

To pa ne verjamem!

Ker če mi je že zdj na ankso udaril, pa se jo otepam enkrat z borbo, drugič z iskanjem ljubezni, tretjič na tretji način, pa bolj odmaga kot pomaga,..., pol majo kar močan učinek!

No, jst kot sm že rekla, sem se predala tokrat asentri in naj opravi svoje delo 

Sam skrbi me pa res, ko vas je kar lepa večina po več let na ad-jih. Mah, raj 5 let OK lajfa, kot 30 let matranja; se pravi, če mi pomaga ad, bom vesela! Oz. živela!

[Arwen]

Sigurno pa nas v DEPRESIJO ni pripeljala HRANA ampak BAZIČNA PREPRIČANJA in napačni miselni vzorci in nezmožnosti in neznanje soočanja se z njimi.Katere pa lahko rešimo samo z psihoterapijo in spreminjanjem SVOJIH miselnih vzorcev.

 

jp

[kinto]

Sam skrbi me pa res, ko vas je kar lepa večina po več let na ad-jih. Mah, raj 5 let OK lajfa, kot 30 let matranja; se pravi, če mi pomaga ad, bom vesela! Oz. živela!

Kaj konkretno te pa skrbi? Okvara ledvic?

Jaz bom po letu ali dveh počasi prenehal, seveda postopoma. Če pa se zadeva kdaj ponovi, pa grem pač nazaj gor. In če se bo to večkrat ponovilo, si bom pač vzel eno daljšo kuro jemanja, več let. Nikoli pa ne bom več izgubil enega leta, kot sedaj.

[dusica]

Kinto, se strinjam s teboj..

Sofi,

Mah, raj 5 let OK lajfa, kot 30 let matranja; se pravi, če mi pomaga ad, bom vesela! Oz. živela!

ničesar nimaš za izgubit in nihče od nas...dokler nismo dovolj močni in prepričani vase, da zmoremo tudi brez zdravil in ni ravnotežje še pravšnje, treba še počakati in si prisluhniti, potem pa naprej... To ti povem ponosno : nekdo, ki je že ali pa samo (!!!..eni so celo življenje!) sedem let in malo več... na Ad, pa se ničesar ne sramujem oz. nasprotno..ponosna sem, da se tako vztrajno borim proti svoji depresiji in občasnemu strahu pred nadaljno nemočjo, da vedno iščem nove poti kot ti,..da še vedno najdem ljudi, ki me imajo radi in si me želijo iskreno ter me sprejmemo tudi z depro in...sem poniosna nase! Ko jo bom premagala - torej, ko bom brez Ad, pa čeprav vem, da bodo ostale še "brazgotine" in določena smotana nihanja, bom napisala knjigo in..brezplačno pomagala ali pa odrpla Društvo za depresivne ljudi..društvo, ki jih bo motiviralo v življenju in iskanju sreče, ker..si jo navsezadnje vsak zasluži, marne?


Navsezadnje pa sem pri sebi spoznala slednje:
- potem, ko vas veliko najde depresijo oziroma njene simptome na mišicah, hrbtu, bolečinah v nogah in pd, je pri meni le in najbolj izrazita pri samih živcih in organih..tukaj me vse opozarja! Zanimivo, ne? Npr. opažam, da me moti kaos, ko 3 ljudje naenkrat in navzrkiž govorijo/kričijo otroci, ko kakšen bedast sosed drdra s strojem ipd.. ..takrat se moram umaknit v naravo ali nekej kjer je mir, sploh pa name dobro delujejo duhovni, modri in bolj umirjeni ljudje, v smislu..nić nočnega življenja, ker mi je odveč ali ljudje, ki so kot jaz zaljubljeni v preproste stvari..narava, živali, cvetlice, zelišča, branje knjig in Bog..brez njega mene ni in ne bo!
- v zadnjih 3 letih sem glede potrebe po spanju, hrani, počitku in delu ostala enaka..torej, nimam nikoli manije..kar je super! ... ko nastopi depra, pa si najprej vzamem čas zase in prisluhnem notranjem glasu..skoraj vedno sem zadovoljna z njim...jaz sem prva in ne tisti, ki me želi voditi po svoje ali spremeniti..ne, hvala!





                                                      Dušica                                                     
                                           

[_LiMoNcA_]

Dragi moji ravnokar sem sama doma poslušam musko še malo pa bom šla narest nekaj za jest pa še fanta nebo do 17:00 ure in se počutm super mega fino.se mi zdi da me okolje ubija,ker so ljudje zelo nesramni  domači pa skos neki težijo vedno jim nekaj ni prav 

Se mi zdi da bi mi pomagalo če bi  živela na kakšni mirni vasici,čistim zrakom,ker tu namreč vedno po 18:00 uri spustijo kanalizacijo vem pa še s tovarne Svilanit ene pline  kako bo potem človek šu ven pred 18:00 je pa itak pasja vročina

[dusica]

Ehhe, Limonca,

jaz tudi sanjam življenje v planinah, obdana z rožicami... ..nekdaj tudi to, namreč je to moja sanjska idila in me pomirja v tem noremmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm svetu!


                                     Dušica

[Sofia-Del_Sati]

Nekak ne vidim smisla v prihodnosti....

Vidim samo trpljenje in da temu ne bo konca....

Mar mi je samo za kužko..... ampak to je premalo..... žal....

Ne vidim sonca v prihodnosti, vidim samo stres in delo, obrekanje,....

Vidim nekakšno nezadovoljstvo in nerazumevanje s strani staršev do mojega stanja...

Kdo bi si mislil, da lahko duša postane težja od železa? Da so solze kot kamen? Da sta strah in obup tvoj plašč "zavetja"? Ko vse dobro izgine s tebe in se nate lima samo še slabosti? Ko hočeš iz svoje kože in bíta, kot perutnička z žara?

Ko življenje postane mandarinščina in občutki za lepoto globoko neznanje?

Ko preprostost postane ena orng zakompliciranost;

Z eno besedo, ko si tujec na tem planetu in v svojem telesu!? 

[Jagodka]

Sofie, to so še vedno stranski. Zdrži še kakašen teden ali dva. 

[_LiMoNcA_]

Sama sebe dobesedno ne prepoznam kdaj pa kdaj, sem čisto druga kot sem bila pred 5imi leti ,polna energije,nasmejana,živahna,nagajiva

[Toja]

 

Sofija...tako kot je napisala Jagodka, JA stranski učinki, zdrži saj si močna, veliko
imaš znanja in vse to se ti bo obrestovala...poskusi mislit, da si boš s tem naredila
pot v lepše življenje....sicer pa imaš pomirjevala ... pomagaj si z njimi...

[Toja]

 


Limonca...pred 5-timi leti si bila še otrok in si vse to drugače sprejemala,
zdaj razmišljaš drugače in vse to bolj izstopa ven...boš pa še takšna kot si bila pred leti...

[_LiMoNcA_]

hvala toja, si želim biti spet stara Limonca 

[Toja]

Boš...boš....samo ne še jutri, samo vem da boš...samo volja in pot...

[Suzy]

Nekak ne vidim smisla v prihodnosti....

Vidim samo trpljenje in da temu ne bo konca....

Mar mi je samo za kužko..... ampak to je premalo..... žal....

Ne vidim sonca v prihodnosti, vidim samo stres in delo, obrekanje,....

Vidim nekakšno nezadovoljstvo in nerazumevanje s strani staršev do mojega stanja...

Kdo bi si mislil, da lahko duša postane težja od železa? Da so solze kot kamen? Da sta strah in obup tvoj plašč "zavetja"? Ko vse dobro izgine s tebe in se nate lima samo še slabosti? Ko hočeš iz svoje kože in bíta, kot perutnička z žara?

Ko življenje postane mandarinščina in občutki za lepoto globoko neznanje?

Ko preprostost postane ena orng zakompliciranost;

Z eno besedo, ko si tujec na tem planetu in v svojem telesu!? 

Ti stavki so mi pa dobro poznani.

Sofi drži se,prihajajo svetlejši,prijaznejši,sončni,....dnevi.

[dusica]

Limonca,

Sama sebe dobesedno ne prepoznam kdaj pa kdaj, sem čisto druga kot sem bila pred 5imi leti ,polna energije,nasmejana,živahna,nagajiva

TO JE TUDI MENI ZNANO ALI SAMA SEM SPREJELA OZ. SEM NEKAKO VESELA SVOJIH SPREMEMB, KER PO ENI STRANI, ME JE DEPRESIJA NAREDILA BOLJ HRABRO, RESNO IN ODGOVORNO ZA SVOJE ŽIVLJENJE IN..LJUDJE ME IMAJO RAJŠI, KER SEM SE SPREMENILA IN ŠE BOLJ POGLOBILA V DOBRE STVARI...TO ME  , SPET DRUGI ME SPRAVI V  ALI TO JE ŽIVLJENJE..

Sofi, namenjam ti tale stavek, ki meni pomaga KAR GRE GOR, GRE TUDI DOL (IN OBRATNO). 

                                                 Dušica

[Sofia-Del_Sati]

Danes sem zmogla v službi... se iskreno pogovorila na šihtu... zaenkrat(!) kaže ok... lahko vsaj malo lažje delam... zdržat moram še 2 tedna, pa ne vem če bom...

... v sredo grem pod must k zdr. - počasi se mi vse podira....

doma je vse drugače.... vse narobe... ne pogovarjamo se več prijazno... tisto kar se, pa je ali očitek, ali obračanje hrbta ali pa napad... vse, samo razumevanje ne. še na morje me nočeta s sabo (res sm drek, hvala starša, zdj verjamem v to!!!) 

dva tedna, kar mi bo muka zdj na šihtu zarad str.uč.+še drugih zadev na šihtu, bom sam prespala dneve in hodla na šiht, pes ven in spanje. jest,... se mi ne je... čemu? 

čez 1 mesec ko imam dopust, pa kam bom šla... nikamor.... spet sam spanje, pes, spanje,.... samo da minejo te fukiš dnevi, pa da telo omaga od stradanja,... vatever....

vatever

[_LiMoNcA_]

Sofia mi smo stabo zapomni si da nisi sama,js molm usak večer za vse nas da bi nam bilo enkrat bolje.

Js doma nimam podpore nobene najlaži je rečt ''v bolnco pejt''
Dons k sm mela 2 napada enega za drugim mi je bilo res terrible ker sm sam upala da se mi sanja use skup, take doze še res nism dobla.

Vsi so bli v kratkih rokavih, mene je pa tok zeblo da so mi zobje skupi tolkli,da ne govorim kok mi je blo slabo,da sm mela tok mrzle roke da sploh hladilnika nebi rabli doma imet,mraulinčasta bla od glave do pete.1. napad je biu predn sm šla v trgovino pa sem vseeno rekla da grem saj mi nič nemore bit,no pa se vsedem v avto,zravn sta šle še sestra in mami se peljemo blo use ok smo šle še po atija v službo da ga peljem odomov, me zagrabi sm rekla 'shit ne že spet' smo pršli do doma sem rekla da nemorem več naprej naj gresta sami pol pa je ati neki zagodrnou pr sebi češ da nikoli nikamor nemorm da nikoli nikamor nebom mogla ..... podrlo se mi je vse res sem šla samo v kopalnico pod tuš se zjokala da  sem dala s sebe.K sreči me je potem fant spravu v bolj volkjo,mi pomaga ful res da swa se vidla samo preko spletne kamere ker živiva ful daleč stran on je iz Gabrovke jaz iz Kamnika prevoza pa nimava da bi se videla.Mi je sprintau (js nimam printerja) vaje od avtogenega treninga,mi nabrau belo deteljo da nebom mela več tolk menstrualnih krčev in mi poslau.Edin njemu in vam sem lohka ful hvaležna da mi stojite obb strani ker drugače se nebi mogla vedno znova pobrat.

HVALA VAM IZ SRCA