Najprej en velik velik pozdrav in objem vsem Damov-cem in 1000
za Vas!
Sicer, nisem prav "nova", namreč sem lani in predlani aktivno obiskovala to, zame povsem koristno in vzpodbudno spletno stran, potem pa se "preselila" na bipolarna.org, misleč da imam MANIČNO DEPRESIJO ali v kratkem času se je pokazalo, da tega sploh ni in sedaj iščem naprej nove info in delam na sebi, da bi lahko le bolje živela kot vsi tukaj, ne?
Pravim: ostanimo povezani v vsem in pomagajmo si, ker ljubiti sočloveka je modrost in odsev Božjih lastnosti...
No, pa še enkrat opišem svojo zgodbo: Stara sem 32 let in od poletja leta 2003 se zdravim za DEPRESIJO. Takrat je po tihem a na hitro (no, leto prej sem imela težave s vrtoglavico, slabokrvnostjo in napeto glavo oz. z gripami pd siptomi, kar so sicer že bili znaki depresije ali tega moja zdravnica ni vedela!
) se pojavila ta bolezen, ki mi še danes greni življenje. Kljub temu, da sem toliko krat padla,
se pobrala, padla in se ponovno pobrala, še vztrajam in iščem nove poti/ljudi, metode, da bi lahko bila bolj srečna, optimistična..veliko podporo pa mi daje moja nova psihoterapevtinja in forumi na tej strani...lepo je vedeti, da nisi sam!
Toliko težji je moj boj z depresijo, ker so za menoj tako slabe izkušnje s psihiatri, zdravili kot s psihologi oz. tisti, ki ti obljubljajo pomoč, v resnici pa na veliko tržijo..žalostbo, ne?
Kakorkoli, vztrajam in vam povem potek moje dosedanje zgodbe: leta 2003 sem dobila PROZAC, ki me je v 3 mesecih postavil v "normalno" energijo in sem se počutila
, ali se je tedanji psihiater tega ustrašil in mi menjal zdravilo, pri čemer se je stanje poslabšalo in zdravila nisem sprejela. Ne spomnem se točno, ali je bil PAROXAT, ZOLOFT ali nekaj pd. Ko sem se vrnila nazaj, da bi menjala Ad, je bil le-ta cel mesec odsoten in nadomeščajoči psihiater me ni žele sprejeti, sodeč da moj primer ni resen...Stala sem jokava pred vrati, tresajoč se in samo še črnino sem videla...
..grozota!! Zadnji hip sem se spomnila na mojo osebno zdravnico, ki mi je še tisti dan predpisala PROZAC in me rešila "pekla", saj bi si najbrž kaj naredila..takrat res več nisem videla izhoha...rešila me je in še danes sem ji hvaležna!
Ko se je tisti bebec od psihiatra vrnil nazaj, sem mu povedala dejstvo in ga zapustila in prešla k psihiatrinji, kateri mi je tudi menjala PROZAC za nekaj drugega, ko je videla kakšno moje nihanje...in zopet ni bila terapija prava: vztrajala je, da je drugo zdravilo meni primernejše..skratka, tudi ona se je bala neke manije ali ne vem česa...tega pri meni ni, zdaleč ne!!
Vodim dnevnik in se samo-opazujem, tako da MANIJE nimam in imam čisto normalen nivo energije (delam do 16h, sprehod, knjiga in ob 21.30 spat...kaj se vam zdi??
), zato očistno to zdravilo ni bilo pravo..Svetovala mi je še pop skupinsko terapijo, katero sem se nekaj časa udeleževala, potem pa, ker se pristaš INDIVIDUALNE TERAPIJE, sem slednjo zapustila..in tudi sedaj izvajam PSIHOTERAPIJO na individualen način...moja Mateje me pohvali, da sem korajžna in bistra punca...kako lepo, pri vsem tem naporu!
Tako, tudi z drugo psihiatrinjo nisem bila zadovoljna in nato sem dobila, doslej edinega a žal pokojnega psihiatra MARUŠIČ ANDREJA, s jkaterim sem bila res zadovoljna! Hvaležna sem mu vsake vzpodbude, dobrega namiga in pohvale pri svojem boju...njega sem res čutila kot sočloveka in razumevajočega...hvala!
Po pregledu mojega stanja mi je predpisla EFECTINER in po potrebi APAURIN (občasno sem imela kakšen panični napad...sedaj tega več ni, sicer pa je dober tudi za se pomirit zaradi nemoči in strahu...) in prvega - EFECTINER jemljem še danes. Ko pa nas je slednji zapustil, sem dobila njegovega naslednika - drugo psihiatrinjo, ki pa se dobro ne pozna na tej stroki..saj še sedaj ne vem ali imam depresijo ali manično depresijo oz. po novem, baje da imam hipomanijo.
Kaj je HIPOMANIJA? Če ima kdo to "diagnozo" naj mi odpiše in zaupa, kaj jemlje...hvala!
Tako mi je predpisala zraven Efectinerja še LAMICTAL, s katerim pa nisem bila zadovoljna: nihanja so se pojavljala in stanje se ni kaj dosti izboljšalo, povrh pa nisem pristaš toliko KEMIJ v svojem organizmu, in...je bilo razočaranje še večje!
Lamictal sem jemala celo leto in pol, vendar le z blagim izboljšanjem...Čutim, da ni slednji zame, ker vztrajam da sem depresivna in rabim primerem AD! In navsezadnje sem v letošnjem januarju imalo, kljub jemanju obeh !!!!
, tako hud kolaps - padec počutja, kot še nikoli prej...bila sem brez volje do življenja in sem celo pomislila na bolnico, v kateri še nikoli nisem bila...kako
!!!!
Torej, kaj si mislite: kako lahko pride do takšnih poslabšanj kljub zdravilom?
Katastrofa!!! Potem postane človek res skeptičen in navsezadnje verjame le sebi, ne? Zanimajo me vaša mnenja...
Sedaj se mesec dni počasi pobiram (vmes sem bila teden dni na bolniškem, menjala zdravilo, ki ga telo ni sprejelo, saj me je naredilo živčno in nespečno!), sicer pa sem že 10 dni nazaj pri svojem stalnem EFFECTINERJU, brez stabilizatorja in z željo, da najdem pravo terapijo...psihoterapija mi blaži bolečine, namreč je bil zamo te res en velik šok!
Se je tudi komu od vas zgodilo kaj pd? Zakaj pride do tega? Je depra sploh ozdravljiva??
Hvala vsem vnaprej....
Dušica
