Prebolevanje - izguba partnerja

[Peja35]

Pozdravljeni!

Že leto dni je odkar sva se s partnerjem razšla. V tem času sem obiskala kar nekaj terapevtov psihiatrov, skupin, bolnišnično zdravljenje......  Psihiatrinja mi je predpisala AD-je, ki jih jemljem že več kot leto dni in sicer cipralex eno zjutraj in eglonjyl trikat na dan eno. Kako sem danes po letu dni z vsemi pomočmi vključno z mojimi dobrimi prijatelji?? Odkrito povedano, brez prave energije, brez volje do življenja brez pravega smisla, vsake toliko razmišljam kako bi bilo, če bi naredila kar konec in bi bila rešena vsega. Ponovo razmišljam kako bi in na kašen način bi se približala svojemu bivšemu partnerju, da bi videla ali še obstaja najmanjša možnost, da se ponovno najdeva. Če si sama odgovorim na to je vse prej kot to še možno seveda ne z moje strani ampak z njegove. V zadnjem tednu sva se slišala bolj ali manj zaradi neporavnanih računov in ker hodijo na moja vrata rubežniki in sem ga morala poklicati. Govorila sva moram reči zelo umirjeno in še celo dobro sem prenesla, čeprav me je imelo, da bi se zjokala in ga prosila naj se vrne domov k meni.

Rada bi napisala, da sem OK, saj nekajkrat v letu sem bila ampak to je bilo pravo valovanje razpoloženja. Dogajalo se mi je da sem bila čisto fit in ful zadovolja potem pa spet čisto na tleh. Imela sem ob sebi tudi zelo zelo dobrega prijatelja, ki me je razumel in bil pozoren, dober do mene, skupaj sva hodila na izlete in sprehode se družila ampak mene je kar nekaj vleklo stran in sem se umikala. Enostavno ne morem sprejeti drugačnega življenja. Ne morem se odcepiti od svoje preteklosti in svojega bivšega parnerja. Če bi sedaj imela ponovno priložnost, da neredim kaj drugače bi zagotovo naredila tako, da bi ostala s svojim bivšim skupaj. Pravijo, da prebolevaš vezo toliko časa kot si jo imel ne predstavljam si, da bom še nadaljnih 19 let v taki situaciji. Reje umrem kot pa da bi še prenašala tako situacijo.

Zavedam se, da je veliko jamranja v mojem pisanju vendar se žal tako počutim in da toliko ne obremenjujem svojih prijateljev se izpovedujem tu vam, ki take sitauacije zagotovo še predobro poznate. Ne vem več kaj bi delala sama s seboj, da bi se počutila bolje in bolje zaživela. Vsak vaš nasvet bom z veseljem prebrala in morda bo za nekja trenutkov bolje.

Vsem hvala, ki si vzamtete čas in prberete moje pisanje!

Vsem skupaj pošiljam velik objem!

Peja

[Slavka]

Peja35  Hudo mi je, ker vem, da trpiš. Prebolevanje nekega odnosa zna biti težko in dolgo...ko že misliš, da si iz "tahudega ven", pride dan, ko pride spet vse na plano...Vse to je prebolevanje...žalovanje. Ne obremenjuj se z mislijo, da bo trajalo tako dolgo, kot je trajala veza...to je zelo odvisno od posameznika in od veze...nekdo preboli zelo hitro, drugi nikoli... 

Poznam fazo prebolevanja in žalovanja... tudi meni je poskralo vso energijo in voljo do česarkoli.
Ob vsem skupaj je težko to, da imata še vedno stike...to vsakič znova odpre rano, ki se celi. Sedaj verjetno nerealno gledaš nanj, potem si v glavi delaš scenarije, kaj bi bilo, če bi bilo, zdi se ti, da bi bila z njim srečna in bi se dobro počutila...hmmm, pa bi se res? S takim razmišljanjem mučiš sebe...Še pregovor pravi: "Zakrpano prijateljstvo in pogreta juha nista nikoli tako okusna, kot sta bila prej."

Šlo ti je že zelo dobro...poglej tole:

Pozdravljeni vsi!

Naj začnem s tem da se počutim zelo dobro in da sem srečna da sem. Našla sem človeka, ki me ima rad in ki me spoštuje in je rad z menoj. Veselim se vsakega dneva posebej in kar težko verjamem, da se mi dogajajo lepe stvari. Veliko hodim v naravo in se navajam na čisto drugačno življenje. Danes začnem terapijo z novo psihiatrinjo. Eno leto je minilo od kar sem zapadla v hudo depresijo in sem jemala 7 - 8 tablet dnevno. Trenutno jemljem 4 tablete. Prijatelj s katerim sem mi je pokazal tudi druge vrednote v življenju, pokazal mi je kaj pomeni spoštovati človeka, kaj pomeni imeti človeka rad. Ko se spomnim kako mi je bilo pred letom dni in kako mi je danes ne morem verjeti, da sedaj spim brez pomirjeval in da se veselim vsakega dneva posebej. Ne rečem, da ne pomislim še na bivšega partnerja vendar danes to ni več boleče. To je samo še grd spomin in vem, da bo s časom vedno bolj bled in vedno manj jih bo.

Moji dnevi so sedaj lepi in zadovljni. Človek s katerim sem mi stoji ob strani mi je v pomoč in mi da vedeti da mu nekaj pomenim. Vsem, ki so prestajali odvisnost od odnosa bi rada povedala, da je zelo hudo predno preboliš odhod partnerja vendar čas celi rane, kar sama nisem verjela. Sedaj vem, da za vsakega slej ali prej posije sonce in dobi kar si zasluži.


Vsem skupaj en velik objem in še enkrat hvala za vso podporo.

Vaša Peja

in zagotovo bodo spet prišli lepi dnevi, samo ne tavaj v preteklosti in ne obžaluj, kar se je zgodilo...pojdi s tokom življenja naprej, zagotovo nate nekje čaka sreča 

[Peja35]

Pozdravljena Slavka!

Ne morem verjeti, da sem bila že tako OK, potem pa sem zopet zapadla v neko črno luknjo. Vem, da ni to najbolje kar počnem sedaj. Umaknila sem se od svojega prijatelja, ker nikakor nisem mogla sprejeti to kar mi ponuja življenje. Zgleda, da me je ta obletnica razhoda čisto sesula in si sama dajem lažno upanje in seveda misel, da bi bila z njim srečna. Ali bi bila res pa ne vem. Trenutno mislim, da ja. Depresija je res huda bolezen in želela bi si da bi bila zdrava.

Danes sem začela pisati dnevnik svojega počutja upam, da mi bo to kaj pripomoglo k boljšemu počutju.

Slavka še enkrat hvala za tvoje vpodbudne besede.

Vsem lep pozdrav.

Peja

[Aslan]

Peja35 verjamem, da je hudo, težko ... 
Da so nihanja, so dnevi ko si srečna in dnevi ko pogrešeš nekoga ob sebi ...
Razmisli KAJ si resnično želiš, o čem sanjaš in ali si to z njim imela?

Pomisli na vzroke, ki so vajini poti razdružili ... se je kaj spremenilo glede tega?
Bi ga lahko sprejela nazaj takega kot je bil? ...
Ali še vedno razmišljaš, da se bo morda spremenil in postal to kar si ti morda pričakovala od njega?
Bi njegova vrnitev pomenila "občutek varnosti, pripadnosti" ...in "dom" ... ?
Si želiš prav njega osebno ali si želiš partnerstvo ... sopotnika ... hrepeniš po ljubezni ... in je on najbližja slika tega ...?

Odnosi se spreminjajo ... in mi z njimi ... skozi njih rastemo. Ko se prva jeza, zamera ali razočaranje po ločitvi poleže morda obe strani spoznata kaj sta resnično izgubili in tudi kaj sta z ločitvijo pridobili.
Lahko se odnosi celo izboljšajo, postanejo trdnejši, manj posesivni ...
Odvisno kaj je bilo med vama, kakšna vez vaju je družila in kaj je bil vzrok razhoda.
Prav skozi konstruktiven konflikt se medsebojne vezi lahko krepijo, ker si upamo biti v odnosu to kar smo in si upamo izraziti sebe. Seveda morata biti oba vpletena pripravljena sodelovati, rasti in se spreminjati.

Prekinjeno vezo je potrebno pravilno odžalovat, si priznat izgubo (tudi svojih iluzij), sprejeti jo kot dokončno, prerasti zamero (jezo in sovraštvo) in najti nove vire moči v sebi za naprej. Ta proces zahteva svoj čas ... in zelo prav je, da po koncu veze ostanemo malo sami z seboj, ter da ne skočimo takoj v novo (nadomestno) vezo. Tako bolje spoznamo sebe, svoje potrebe in se zavemo kaj si želimo, kaj pravzaprav iščemo v partnerstvu.

Vse se zgodi z razlogom Peja35 ... in ko se nam ena vrata v življenju zapejo, se na drugi strani odprejo nova. Pogosto zremo v zaprta vrata tudi leta in leta in tako ne opazimo, da se nam na drugi strani,
odpirajo priložnosti živeti naprej ...

Topel objem,
 

V zadnjem tednu sva se slišala bolj ali manj zaradi neporavnanih računov in ker hodijo na moja vrata rubežniki in sem ga morala poklicati.

Kako znano mi je tole ... 

[Suzy]

Peja

[Peja35]

Aslan!

Ne želim si partnerstva prav njega si želim, tako čutim. Sprejela bi ga nazaj z vsemi njegovimi problemi in napakami saj ga razumem,da tudi njemu ni lahko. Raje sem sama, ker sem poskusila z dobrim človekom stopiti na novo pot in ni šlo. Vem, da moj bivši ni bil idealen tudi jaz nisem idealna sva pa v življenju veliko stvari skupaj doživela prijetnih in seveda tudi manj prijetnih. Na nek način sva se dopolnjevala morda bolj jaz njega kot on mene. Leto se je obrnilo in ne morem verjeti, da ga še vedno pogrešam in si ga želim. Za nekater je morda to čudno vendra ne želim lagati želim biti poštena do sebe in do drugih. Po vsej verjetnosti mu bom v tem tednu pisala ali ga poklicala, da se pogovorim oz. vprašam ali morda tudi on razmišlja o tem, da bi poskusila ponovno, če mi bo jasno dal vedeti, da si tega ne želi bom poskusila odžalovati, ker imam občutek, da tega še nisem storila in sem se samo skrivala sama pred seboj.
V zadnjem času predvsem razmišljam o lepih stvareh, ki sva jih skupaj doživela in o stvareh, ki sva jih skupaj reševala. Včeraj sem imela zelo težek dan prejokala sem skoraj polovico dneva tako, da ko sem danes vstala sem bila vsa otečena okoli oči in sem se komaj zamaskirala, da sem odšla v službo.

Ne vem koliko časa bo še vse skupaj trajalo toda vsake toliko časa mi čisto zmanjka energije in ne morem nič. V službo hodim in se trudim po najboljših močeh, da opravim naloge OK, sprehajam se svojim kužkom in to je to. Ne hodim v nobeno družbo, ker mi ni do druženja edino na klepet s kakšno prijateljico, ki pozna mojo situacijo. Še s sinom sva se zadnje čase odtujila in sploh ne znava več komunicirati. Ja ko ima hudiš mlade jih ima veliko.

Aslan hvala ti za tople besede in objem.

Vsem, ki me podpirate in sledite moji zgodbi pošiljam velik objem

[Aslan]

Peja35 sama poznam pare, ki so nekaj časa živeli ločeno (tudi več let) in se nato ponovno našli,
danes živijo ponovno skupaj.

Določeno osebnostno zrelost in uvid kaj partnersto je sta medtem oba pridobila,
ko sta ostala sama ... in nato se poti lahko spet srečajo ...
Tukaj ni pravil ... je moč ljubezni ... je osebna rast ... je spoznanje kaj pričakujemo od sopotnika od življenja ... vsak na svoj način ...

Tukaj bi izpostavila "lepe spomine" ...
Vem kako je spominjati se lepih skupnih dni, rojstev otrok, mnogih trenutkov sreče in povezanosti ...
In vem kako še po dolgem času boli, ko se spomniš slabih stvari ... tistih, ki so pretehtale k ločitvi.

Tukaj vidim eno samo težavo ... da pogosto lepe stvari jemljemo kot čudeže, kot nekaj kar nam je lahko dal samo on in nihče drug ... pozabimo pa na to, da so "lepe stvari" nekaj samoumevnega v zadovoljujočem partnerstvu ... da to ni bil čudež ampak del zdravega odnosa.
Pogosto v imenu teh "čudežev" spregledamo slabe stvari .... ... in trpimo in vztrajamo in opravičujemo njegova dejanja ...

Sama verjemam v to, da se vsi lahko spreminjamo, vsi lahko dozorimo, uvidimo svoje napake.
(za kar je potreben čas in aktivno delo na sebi). Verjamem da je ljubezen do nekoga lahko tako močna, da ga razumeš zakaj se je kaj dogajalo. Je pa potrebna velika moč, da sprejmeš preteklost kot učno lekcijo in si tukaj in zdaj pripravljen graditi znova in imeti upanje v skupno prihodnost.

Brez da sta se spremenila oba bo prej ali slej enak razplet kot je že bil ...

[nebesno modra]

Peja35 sama poznam pare, ki so nekaj časa živeli ločeno (tudi več let) in se nato ponovno našli,
danes živijo ponovno skupaj.

Določeno osebnostno zrelost in uvid kaj partnersto je sta medtem oba pridobila,
ko sta ostala sama ... in nato se poti lahko spet srečajo ...
Tukaj ni pravil ... je moč ljubezni ... je osebna rast ... je spoznanje kaj pričakujemo od sopotnika od življenja ... vsak na svoj način ...

Tukaj bi izpostavila "lepe spomine" ...
Vem kako je spominjati se lepih skupnih dni, rojstev otrok, mnogih trenutkov sreče in povezanosti ...
In vem kako še po dolgem času boli, ko se spomniš slabih stvari ... tistih, ki so pretehtale k ločitvi.

Tukaj vidim eno samo težavo ... da pogosto lepe stvari jemljemo kot čudeže, kot nekaj kar nam je lahko dal samo on in nihče drug ... pozabimo pa na to, da so "lepe stvari" nekaj samoumevnega v zadovoljujočem partnerstvu ... da to ni bil čudež ampak del zdravega odnosa.
Pogosto v imenu teh "čudežev" spregledamo slabe stvari .... ... in trpimo in vztrajamo in opravičujemo njegova dejanja ...

Sama verjemam v to, da se vsi lahko spreminjamo, vsi lahko dozorimo, uvidimo svoje napake.
(za kar je potreben čas in aktivno delo na sebi). Verjamem da je ljubezen do nekoga lahko tako močna, da ga razumeš zakaj se je kaj dogajalo. Je pa potrebna velika moč, da sprejmeš preteklost kot učno lekcijo in si tukaj in zdaj pripravljen graditi znova in imeti upanje v skupno prihodnost.

Brez da sta se spremenila oba bo prej ali slej enak razplet kot je že bil ...

Se podpišem pod tole, lepo povedano Aslan

[Peja35]

Aslan!

Hvala! To je vse kar lahko rečem. Včeraj in danes je moje počutje za spoznanje bolje. Odločam se ali naj svojega bivšega partnerja pokličem ali naj mu pišem. Ne vem kaj bom naredila se pa vsekakor bojim srečanja z njim, ker sem potem kar nekaj dni slaba. Trenutno sem OK in se ne bom obremenjevala.

Še enkrat hvala in pošiljam objem

lp Peja

[Toja]

Odločam se ali naj svojega bivšega partnerja pokličem ali naj mu pišem. Ne vem kaj bom naredila se pa vsekakor bojim srečanja z njim, ker sem potem kar nekaj dni slaba. Trenutno sem OK in se ne bom obremenjevala.

lp Peja

Peja35...

Glede tvojega oklevanja, bi ti svetovala, da vzameš v roko pisalo ali računalnik,
napiši mu, kar mu želiš povedati...mislim, da je to boljša varianta, kot telefon,
saj sama veš, ko slišiš njegov glas se bodo v tebi vzpodbudila spet čustva, ki
so lahko zate pozitivna, lahko pa zelo negativna...

En objem in drži se!

[Peja35]

Pozdravljeni!

Danes sem se odločila in mu napisala kar sem želela. Napisala sem mu ali morda obstaja še kakšna možnost, da bi poskusila znova. Splet okoliščin je bil tak, da me je kmalu ko sem mu poslala mail klical. Srce mi je začelo z veliko histrostjo utripati, ker sem bila ravno na malici se mu nisem oglasla ( z menoj je bil moj sin in sodelavka, sedaj sem uredila službo za sina pri meni v službi ), ko sem prišla nazaj v službo sem se zaklenila v pisrano in sem ga poklicala. Prve njegove besede so bile zakaj sem slabe volje mene je bilo pa strah za umret saj se se bala kaj mi bo rekel. Mislila sem namreč, da je že prebral mail. Kmalu sem ugotovila, da ga ni. Želel je govoriti z menjo seveda je rekel, da o tem ne bi po telefonu in da bi se rad dobil z menoj. Na hitro mi je omenil, da gre za neko varianto kredita. To sem razumela, da naj bi mu jaz vzela nek kredit. Nekaj dni nazaj sem govorila s svojim stricem, ki ima kontakte še z njim in sem mu rekla, da bi vse naredila za svojega bivšega in ne vem kako smo prišli na to temo, da bi zanj vzela tudi kredit. Ko sem vse to povedala prijateljici je takoj povezala, da naj bi mojemu bivšemu to omenil moj stric in sedaj me bivši kliče zaradi tega. Jutri se dobim s svojim bivšim in bom videla kaj in kako. Seveda mu ne bom vzela kredita, ker si ne želim zabresti še v finančne težave. Ne morem pa verjeti, da bi rad izkoristil mojo čustveno situacijo za kaj takega. Saj sem morda res nora nanj ampak to pa presega vse meje.
Poročam, kako se je zadeva razpletla.

Toja hvala ti za tvoj nasvet.

Lp Peja

[Toja]

Peja, zdrži...ne popusti, dobro ga poznaš in raje se sama finančno obdrži
na nivoju, ker ne boš videla ne denarja, ne njega....vem da je to zelo hudo slišat,
samo mislim, da je ljubezen trenutno še samo na tvoji strani.
Peja, veš da sem ti že ogromno napisala, da poznam tvojo zgodbo od začetka,
bojim se zate, da boš klonila, potem pa še bolj trpela,
sicer pa se bo tako jutri izkazalo kaj želi od tebe.

Sem pa zelo vesela, da si dobila službo za sina...upam, da bo znal
cenit tvoj trud in skrb zanj...

Pozdrav Toja

[Peja35]

Rada bi povedala, da nisem še dobila nobenega odgovora niti se nisva videla. Včeraj mi poslal sms in mi napisal, da bo pozen in da me pokliče danes. Nobenega klica ni bilo. Ne morem verjeti, da si to dopuščam in da se ne morem odcepti od njega. Govorila sem sinom, da sem bivšemu pisala,da bi rada da morda poskusiva znova in mi je sin rekel, če pride nazaj da bo oba ubil in da naj raje ne hodi sam in da bom naredila s tem slabo sebi njemu in seveda njegovi punci, ki živi z nama. To me je zelo prizadelo saj me sin na ta način izkorišča in mi ne pusti živeti kot bi jaz hotela. Grozno je, da še po letu dni odkar nisva skupaj še vedno mislim najn, še vedno mi je hudo, razmišljam kje je, kako je. Ne znam si pomagati. Borim se koliko se da. Tudi z zdravjem nisem najbolje, prejšnji teden me je sin peljal na urgenco, ker sem imela take krče v trebuhu, tri doze zdravil sem prejela potem se je bolečina umirila. Sedaj pa imam zopet težave z hemeroidi in me boli in še toliko težje prenašam bolečino ko sem sama . Hemeroide so mi že dvakrat operiali pa se zgleda zadeva ponovila. Ni dovolj,da sem psihično na tleh še fizično me zdravje načenja . Res sem psihično čisto na tleh in se mi sploh ne da več vztrajati. Vem, da bi morala med ljudi pa se nikakor ne spravim in sem kar doma v varnem zavetju in samo razmišljam o njemu kako bi bilo če bi bilo. Grozno. Hvala vam vsem, ki me berete in me vzpodbujate. Danes sem bila cel dan pri dobri prijateljici, ki ima tudi dva kužka in pri njej se počutim dobro. Tudi jutri grem k njej in bom ostala tam do nedelje, malo bova kuhali, sprehajali kužke. No vsaj nekam se spravim.

Vsem skupaj en lep pozdrav in objem od Peje 

[Peja35]

Danes sem pri dobri prijateljici in naj povem da je moje počutje dobro. Kljub temu da mislim na bivšega in razmišljam o njem se počutim zadovoljivo. S prijateljico sva kuhali in se zabavali v družbi kužkov.

Pošiljam lep pozdrav in 

[Slavka]

Peja 
Če imaš morda možnost, ti priporočam v branje knjigo Formule ljubezni od dr. Zorana Milivojeviča, kjer je pojasnjena marsikatera zabloda glede ljubezni in zaljubljenosti...meni je knjiga kar precej odprla oči. Tukaj si lahko prebereš nekaj o tem:

http://www.cosmopolitan.si/seks-in-razmerja/o-formulah-ljubezni/

[Toja]

Peja  lepo, da imaš tako prijetno prijateljico...

[Klipan]

Peja, pozdravljena

Tudi mene od včeraj zvečer muči skoraj enak problem, ko sem že mislil da sem dokončno prebolel, se zgodi direkten udarec v skoraj zaceljeno rano. Pa sem pogledal če kje na forumu že obstaja kakšna podobna tema. In glej, iskalnik najde tvojo temo. Če ni preveč osebno, ali si rešila z njim?

Ta tema mi pomaga osvetliti tudi mojo situacijo, toda glede na vse odzive, ki sem jih dobil na tem forumu se bojim, da sem res v glavnem jaz odgovoren za konec zveze in to me tako boli, ne morem si odpustiti. Pa ne gre zdaj za to, da bi hotel slišati kaj drugega. Nasprotno, čisto prav je da napišete tako kot mislite, da je res. Se pa na polno se sprašujem kaj bi bilo, če bi bilo, tehtam, premlevam...

In tako kot ti, si tudi js želim da bi bila ponovno nazaj skupaj, toda bojim se da poti nazaj že dolgo ni več. Rad bi poskusil jo vsaj kontaktirati, toda si ne upam. Tudi ne vem, če bi se ona sploh odzvala, ker sem po koncu zveze js ornk zamočil.

[Ventilator]

In kaj se lahko zgodi, če jo kontaktiraš?