Moja zgodba

[Toja]

Isobelle...

Ker si danes doma, sama in si v stiski, vem, da je neprijetno...poznam to!

Ne obupaj...ne predaj se!

Ker ne greš nikamor morda pokličeš na enega iz spodnjih telefonov
in se poskusi pogovorit, boš videla, ko boš zaslišala glas na drugi strani, ti bo bolje...sprostila se boš. Tam so prijazni ljudje, ki te bodo potolažili
in ohrabrili...ne odlašaj...telefon v roke in pokliči...je zastonj...


080 22 23 Sopotnik
080 11 13 Zaupni telefon Samarijan
01/520 99 00 Klic v duševni stiski
080 12 34 TOM, telefon otrok in mladostnikov
01/234 97 83 Zaupni telefon ZA-TE


Lep pozdrav....

[Suzy]

Isobella

[tunipupa]

Isobella drži se, enkrat se bodo tudi tvoji občutki spremenili. A hodiš na kakšno terapijo?
 

Toja: a ti telefoni so vsi zastonj ali samo tisti z 080 pred številko?

[Toja]

Toja: a ti telefoni so vsi zastonj ali samo tisti z 080 pred številko?

Hoj...

Samo telefoni z začetno številko 080....

[Isobelle]

tunipupa, ne hodim na nobene terapije. nekako nimam poguma za ta korak. imam strah pred tem, da moram zapustiti stanovanje.

danes sem ugotovila, da sem zadnji "normalen" obrok pojedla v četrtek in sicer krožnik juhe in solato. in nič do danes. sama misel na hrano me sili na bruhanje. mislim, da mi gre vse na slabše

[Janja]

Isobelle, pozdravljena!

Kako zelo te razumem...

Tudi jaz nisem mogla zapustiti stanovanja. Če pa sem ga, je bilo pa to eno samo 'matranje'. In prav tako tudi jaz nisem mogla jesti.

Dejstvo je, da boš morala veliko sama narediti, potrebuješ pa tudi strokovno pomoč.

Svetujem ti, da si pod njuno! poiščeš kakšno tehniko sproščanja in jo začneš redno izvajati. Po možnosti dvakrat na dan. Recimo zjutraj in zvečer. Vmes pa po potrebi.

Jaz sem samo na ta način potem začela delati majhne korake naprej. Ko sem začutila, da lahko grem ven, sem počasi, ampak res počasi, začela z izpostavljanjem. Ni bilo lahko, včasih sem tudi jokala, ker mi ni uspevalo, ampak počasi sem začela zapuščati stanovanje. Pri tem mi je bila v veliko oporo moja mama. Stala mi je ob strani, me vzpodbujala, me bodrila, me tolažila...

Ti na žalost od staršev tega ne moreš pričakovati, lahko pa ti je v oporo tvoj fant.

Bi bilo pa vseeno dobro, da si poiščeš tudi kakšno strokovno pomoč, npr. psihoterapevstko svetovanje. Na žalost je večina dobrih psihoterapevtov plačljiva, verjetno pa se najde kakšen dober tudi med neplačjivimi.

Kar se prehranjevanja tiče ti bom jaz svetovala izključno iz mojih izkušenj. Jaz s siljenjem nisem dosegla nič. Bilo je še slabše. Jaz sem pri sebi ugotovila, da je zame bolje, da v tistih dneh, ko ne morem jesti, pač ne jem. Takrat poskrbim za zadosten vnos tekočine. Ko se telo samo umiri, potem začnem počasi spet jesti. V mesecu decembru sem bila zaradi izredno stresnih dogodkov tako brez jesti približno devet dni. Ko so se zadeve počasi umirile, sem spet začela jesti. Če pa bi jedla, pa bi verjetno vse izbruhala in meni se to ni zdelo smiselno. Je pa to problematično, če imaš malo kg, jaz sem jih imela nekoliko preveč, zato je bilo še dobrodošlo, da sem jih izgubila nekaj.

Poudarjam pa, da je to moja izkušnja. To pomeni, da mogoče zate ne bi bilo dobro, da ne bi jedla...

Trenutno si obupana.

Tudi jaz sem bila in to ZELO, ZELO.

Ampak z mojo izkušnjo te opogumljam in ti želim napisati, da bo tudi to trenutno stanje enkrat minilo. Se boš morala pa zelo potruditi. In rezultai bodo najbrž prihajali nekoli kasneje in ne TAKOJ. Na žalost je tako. Ampak prišli pa bodo!

Vse je rešljivo, tudi stvari, za katere menimo, da niso.

[Toja]

VAŽNO SPOROČILO

Kot ste verjetno opazili, da sem v odgovoru Isobelle navedla SOS telefonske
številke, ki sem jih kopirala iz enega starejših postov.
Danes sem bila s strani ene izmed naših forumskih prijateljic opozorjena,
da je številka za SOS telefon SAMARIJAN napačna in bila
je tako prijazna, da mi je posredovala novo...za kar se ji tukaj iskreno zahvaljujem, vsem pa, ki sem jih nenamerno zavedla, se globoko opračujem.

Prava številka je:

080 116 123

Če ste imeli probleme ....sory...

[Isobelle]

All my bags are packed down
i'm ready to go,
i'm standing here outside your door
i hate to wake you up to say goodbye
but the dawn is breaking,
it's early morn
the taxi's waiting,
he's blowin his horn
already i'm so lonesome i could die.

So kiss me and smile for me,
tell me that you'll wait for me
hold me like you'll never let me go
cause i'm leaving on a jet plane
i don't know when i'll be back again
oh babe, i hate to go

There's so many times i've let you down
so many times i've played around
but darling now they don't mean a thing
every place i go i think of you
every song i sing i sing it for you
when i come back
i'll wear your wedding ring

And now the time has come to leave you
one more time
oh let me kiss you
then close your eyes
and i'll be on my way
dream about the days to come
when i won't have to leave alone
about the times when i won't have to say...

I'm leaving on a jet plane
don't know when i'll be back again
oh babe, i hate to go

[Liber]

http://vodpod.com/watch/1471601-im-leaving-on-a-jet-plane

[Isobelle]

A ni fajn pesem? mi ful paše te dni

[tunipupa]

Lepa je ful:)))))...Isobelle,a ti čekiraš kaj zasebna sporočila?

[Sofia-Del_Sati]

Hoja Isobelle!

Da začneš s prvim korakom v boljše življenje..... moraš narediti prvi korak!

Ni druge!

Vem, da je težko! Vem kako je, ko se bojiš iz stanovanja! In vem kako je, ko moraš k zdravnici in potem še nadalje v različne obravnave k drugim strokovnjakom! Kako je? OBUPNO, GROZNO, NEZNOSNO IN STRAŠNO!!!

Sama sem začela s prvim korakom v boljše življenje (poleg foruma in priznanja, da se me loteva depresija in vmes še socialna fobija, kjer se ne moreš izogniti srečanjem ljudem a ne?):

- šla sem do osebne zdravnice!

Zakaj? Ker me bo najbolj poznala, ker bo najbolj oseben najin odnos. Problem je sam bil, da se nisva še nikoli videli, sedaj pa k njej prihajam čisto obupana, sam še želetka mi je manjkala v roki, ker željo po smrti sem že tak al tak mela realizirano stopiti do tirov, ki je od mene in zdr.doma oddaljenih komaj 100 m.

Skratka, šla sem ke v popolnem razsulu. Komaj sem povedala svojo zgodbo, ko sva morali prekiniti zaradi intervencije (beri: en se je pred mano poškodoval in je morala oditi iz ZD). Bila sem tako obupana, da sem kar nekaj časa sedela v prazni čakalnici.
Naslednji dan je bilo potrebno spet ponoviti obisk (in to jaz, z orng SF!!!). Pa sem šla.

Skratka, zgodba se je odvila tako, da sem dobila anitidepresiv. Če sem se pred antidepr. počutila za ubit se, zato pa jih jemlješ, da se skuliraš, se med jemanjem antidepr. poleg stranskih učinkov počutiš še 3x slabše od prej, se pravi, za 3x ubit se! Vendar sem zdržala - resda komaj, ampak sem.

Danes, sem skulirana, samomor mi ne roji več po glavi, SF še vedno imam, vendar malo manj.

Isobelle, morala boš iti do zdravnice ali k psihiatru, kamorkoli, ker škoda je, da ne poskusiš svojega življenja rešiti!! Daj življenju možnost, da ti pokaže sonce!!! Daj svojemu telesu možnost, da še živi tukaj in zdaj!!! Daj svoji duši možnost, da doživi svoj mir in uživa življenje!!! Daj sebi možnost, da spet začutiš naravo, veselje in sonce v duši!!!

Ne pozabi: tudi sama sem imela obdobje, ko nisem zmogla niti pred enim človekom se srečati zunaj, niti na hodniku, niti doma. Ko mi je blo bad pred prijateljema, ki sta vedela za vse to. Ko mi je blo bad pred lastnimi starši, da me vidijo, ne v krizi, ampak kot mene - človeka, nevrednega živeti!

Da premagaš strah, temo v sebi, obup in željo po smrti.........

........... moraš narediti prvi korak po poti, ki se imenuje HOČEM ŽIVETI!

In ta pot ozdravljenja je zeloooo dolga, strma, z občasnimi ograjami, veliko skalami, prepadi, ledu in lukenj....

.... kmalu pa prideš do travice, s polno marjeticami, ptički na nebu, živali okrog sebe, prijazni ljudje, sonce, drevesa, mir in ti v izpopolnjeni podobi z ljubeznijo v sebi!

Najdi svoj prostor miru, svoj kotiček neba, svojo toplino sonca, svojo deželo sreče, ki je vse to ....

V TEBI!!!

Pozdravček...Sofie  

in ne pozabi ***moč je v tebi!!!***

vem, da ti je trenutno vse brezveze, tudi meni je bilo, za vso lepoto sveta, vendar vedi tudi to, da to, kar danes čutiš, NISI TI, ampak DEPRESIJA. KO BOŠ BILA ZOPET TI, boš ČUTILA TO LEPOTO NAŠEGA PLANETA, BILA VESELA, NASMEJANA IN HOTELA BOŠ ŽIVETI. zakaj? KER TKO HOČE NARAVA, KER TKO HOČEŠ TI!!!

in ne pozabi ***moč je v tebi!!!***



[priponko je admin izbrisal]

[Toja]

Sofija...iz dneva v dan me presenečaš...

Isobelle...dobro preberi tale post in se usmeri vanj...želim ti,
da se začneš pobirati, da začneš živeti...sicer pa je to cilj vseh nas...

[Sofia-Del_Sati]

Sofija...iz dneva v dan me presenečaš...

Isobelle...dobro preberi tale post in se usmeri vanj...želim ti,
da se začneš pobirati, da začneš živeti...sicer pa je to cilj vseh nas...

tojči   

[Isobelle]

Živjo!

Najprej se zahvaljujem vsem za vaše odgovore:)

Danes sem kar dobre volje, kjub temu da je ponedeljek. Mislim, da sem našla program, ki me zanima in se bom letos vpisala Je izreden, tako da je šolnina za plačat, ampak to ni tak problem, saj imam "redno" službo prek  študenta

Pa počasi zbiram pogum, da bom začela hoditi na terapije. Sej počasi se stvari pomikajo na boljše. Bom izkoristila dneve, ko se boljše počutim in takrat naredila nekaj zase. Ko mi bo pa hudo, bom najverjetneje izlila čustva na tale forum

Zdaj se bom pa lotila pucanja stanovanja, pa malo bom muziko pržgala. Za začetek Skid row, da me zbudi, kasneje pa Jacka Johnsona, da me lepo uspava

pozdravček vsem

pa pa 

[Slavka]

Isobelle  super...sem vesela za tvoje korake v lepše dni 

[Toja]

Isobelle.... za tvojo voljo in napredek...važno je imeti CILJE

[Suzy]

Isobelle super,tako se govori

[Isobelle]

Grozno počutje, grozni napadi panike in nasploh grozni dnevi so za menoj...Ne vem, kako bom zdržala...Ta trenutek ponovno čutim mravljince po telesu. starši so mi dali vedet, da sem jih osramotila, da okoli govorijo o nas in češ da so slabi starši. ne vem, če bom zmogla ta pritisk. zopet se zapiram vase. sploh nočem iz stanovanja, ker imam občutek, da me povsod grdo gledajo in da vejo,kakšna zguba sem.
ne morem pisati, ne vidim zaradi solza:(

[Sofia-Del_Sati]

 

Grozno počutje, grozni napadi panike in nasploh grozni dnevi so za menoj...Ne vem, kako bom zdržala...Ta trenutek ponovno čutim mravljince po telesu.

Zdržiš tako, da se umiriš in z dihanjem. Pa z zavedanjem, da napadi panike vedno minejo. Žal nimaš te sreče, da bi bila panika tvoj stalni partner.  Zdržala boš tko kot vedno do sedaj. Življenje ni lahko, ni pa tudi za zadušit se; če sedaj vidiš vse slabo, si načrtno v mislih ustvari sliko narave. Ali pa poglej skozi okno zgolj nebo, in videla boš, da je mirno, neskončno in z malo oblaki! Če pa boš počakala, morbid vidiš zvezdice.... Dušo umiri z lepoto!

starši so mi dali vedet, da sem jih osramotila, da okoli govorijo o nas in češ da so slabi starši.

Kaj govorijo drugi, naj te ne briga!!! Itak so nezadovoljni s svojim življenjem, če imajo čas opravljati druge in misliti slabo o drugih. Če bi bili zadovoljni bi se zase brigali ali pa ponudili pomoč, lepo besedo ipd. mar ne? Staršem lahko poveš, da je sramota to, da to govore tebi, in ne tvoje stanje!!! Lahko so podporniki tebi, kot bi morali biti starši otroku, ali pa se umaknejo in ... kdo je zdaj sramoten!? Nasplošno pa je ta beseda zelo zastarela in ne paše nikamor!!! Kot "greh" ipd. Raje uporabljam besede pomagati, odpuščati, stati ob strani, pogovarjati, sodelovati, reševati.... - vse, kar se nanaša na skupno delo in v vzpodbudo!!!

zopet se zapiram vase. sploh nočem iz stanovanja, ker imam občutek, da me povsod grdo gledajo in da vejo,kakšna zguba sem.

  Ne zapiraj se vase! ZAKAJ? Zaradi težavic, ki jih bo v življenju še miljon?? Raje se nauči biti odprta in težave sproti reševati, se znati umirjati, najti harmonijo, predvsem pa, da poleg zunanjih situacij si še ti ne škodi sama sebi!!! Enga zaveznika pa moraš imeti a ne? In TO SI TI!!! Lahko se cel svet postavi na glavo in se te "sramuje", pa ti ne bodo mogli nič, če boš sama sebi prijateljica, zaveznica in upornica

Sploh na današnji dan lejo!!!! Vesolje že ve, zakaj si WOman, in ne samo man! 

A da ljudje vedo kakšna zguba si? Kdor to "ve", ve iz lastnih izkušenj!!! Ker je on zguba!!! Pa naj te ne brigajo drugi..... ti veš DA NISI ZGUBA, ker zgube ne pišejo sem gor na tale forum in niso pasivne pri reševanju svoje stiske a neeeeee? Ti kar pojdi ven iz stanovanja, na zrak, na sonce, pa bo vse ok!!!

Pa če kdo nič ne ve, je to človek verjemi, da bolj butastega bitja ni oz. neumnosti, ki jo premore človek. Saj veš kaj pravi Einstein o človekovi neumnosti in vesolju?

ne morem pisati, ne vidim zaradi solza:(

Skoraj zihr sm, da zdj ne bo več solza, da boš lohk brala tole. Če ne sem brezveze šopala 200 udarcev na minuto, čeprav je uradno OK 100 hehehe.

Glavo gor in udari koračnico kot ruski vojaki!!!!

Lp-Sofie