rumena bom ti jaz povedal, kako je bilo z mojimi starši in sicer pred 7-mimi leti...Zahvalim se lahko le eni osebi v mojem življenju, da sem takrat poiskal pomoč in se začel zdravit - to je moja botra, ki mi je vedno v življenju bila nekakšen zaveznik ali angel bi lahko temu rekli. No ona je seveda tudi povedala mojim staršem o tem...seveda je ona to razumela, ker je za takšne stvari malo bolj dovzetna in jih tudi malo bolj pozna kakor recimo moji starši, ki so takrat bili popolni laiki. Ko sem takrat prišel domov iz dijaškega doma so bile prve besede moje matere, brez pozdrava in vsega: "Se ti mogoče drogiraš!?". In to je za mene bil popoln šok
Čez čas so nekako le prišli do zaključka, da za psihičnimi boleznimi ne zbolijo samo narkomani, alkoholiki, barabe,itd. ampak se to lahko zgodi vsakemu na tej zemlji, tudi tistim, ki se kopajo v denarju, tudi tistim, ki živijo v popolni revščini, tudi tistim, ki jim v življenju vse ugaja, tudi tistim, ki so bili vse življenje srečni, tudi tistim, ki so v družbi bili največji frajerji in tudi tistim, ki so v družbi bili vedno najbolj priljubljeni...vsi smo ljudje iz krvi in mesa, z srcem in možgani, vsi čutimo, vsi mislimo...zato smo si enaki, le družbeni položaj se razlikuje.
Mislim tudi oz. sem skorajda prepričan, da tvoji starši v teh časih ne bodo pozabili na tebe in ti bodo čez čas stali ob strani boš videla...v večini so starejše generacije bile vzgojene, češ, če rabiš psihiatra si nor, poleg tega so veliko tega videli v hollywood-skih filmih, kateri psihićne bolezni prikazujejo kot blaznosti, zaradi česar si zadevo veliko ljudi tudi narobe tolmači...na žalost. Ampak nekateri vemo, da so depresivne motnje in anksiozne motnje daleč pod blaznosti...
Sam sem šel čez srednjo šolo z vsemi temi tegobami in sem jo uspešno končal, lahko celo rečem, da sem bil med boljšimi učenci v razredu...imel sem to srečo, da sem si hitro zapomnil, poleg tega pa tudi večino stvari razumel...
Bil pa sem tudi med vodilnimi v razredu v špricanju, ker enostavno nisem mogel biti prisoten v šoli, zaradi vseh teh problemov, enostavno nisem zdržal...hvala bogu me prešpricane ure niso nikoli teple, ker sem v šoli vedno bil takrat ko je bilo treba - ko sem bil vprašan in ko je bil na urniku test...tako, da sem ocene vedno imel porihtane ob datumu in uri. To je bila edina razlika med mano in drugimi, kateri so špricali....
Spanje...tudi to je moja navada. Velikokrat popoldne, ko pridem iz službe grem spat...rad imam svojo službo, rad imam svoje delo in delo z ljudmi, čeprav je delo izčrpajoče...ne vem, če to uporabljam kot izgovor, da grem popoldne spat ali sem resnično izčrpan...pomoje je bolj kot izgovor. Ampak vseeno, če mi paše spanje spim, če mi ne paše delam karkoli drugega...ampak če moram kaj postoriti, to postorim. Pač vsi mi s temi težavami imamo nasplošno radi spanje...pomoje zato, ker se takrat z ničemer ne obremenjujemo...
Ta občutek nepriljubljenosti, ki se pojavlja pri tebi, se pojavlja tudi pri meni. Lahko rečem, da sedaj manj, kot se je pojavljal v preteklosti, ampak je velikokrat še prisoten. Priljubljenost....to me velikokrat spomni na hollywoodske mladinske filme, kjer je v glavni vlogi nekdo, ki je na šoli priljubljen, vsi ga obožujejo, vsi ga imajo radi v svoji družbi, vsem je vzornik, vsi sledijo njegovim pravilom...ampak to je možno samo v filmih. V realnem življenju ni človeka, kateri bi bil po godu vsem...vsi ne morejo imeti radi enega, en pa vse. Nekako ne gre...Velikokrat poslušamo o slavnih ljudeh, kateri imajo svoje fan-e in prepričan sem, da vsaj toliko, kolikor imajo fan-ov imajo tudi nefan-ov. En primer trenutno aktualen: Justin Bieber hahahaha
Nekateri bi rekli - vsi ga obožujejo - ampak jaz lahko mirne duše povem, da pri meni ni priljubljen, torej ga obožujejo vsi, samo jaz ne...torej ni izpolnil kvote priljubljenosti.
Sam sebi dopovedujem, da ne rabim bit priljubljem, tebi rumena pa svetujem, da se ne obremenjuješ s tem, če si priljubljena ali ne...si normalna punca, ki jo imajo nekateri radi ob sebi, drugi pa spet ne. Smo ljudi, nekateri imamo radi rdečo barvo, drugi modro, nekaterim je všeč BMW, nekateri Audi, nekateri imajo radi mačke, drugi pse...nikakor pa vsi ne obožujemo vsega. Veš kako pravi pregovor: Sto ljudi, sto čudi!
Vem da ti bo uspelo, posveti se sebi, ne obremenjuj se z mislimi drugih, zaupaj sebi, razmišljaj pozitivno in boš zmagala!
