Mieaid

[Arwen]

  ni "loserja", v nobenem primeru, nikoli in nikdar 

[Sofia-Del_Sati]

sploh pa ne na tem forumu........ tle smo sami  winnerji!!!!

[mieaid]

Dejstva, dejstva kažejo drugače, in Mieaid vedno znova razočara Mieaid

[Arwen]

dejstva? al mogoče malček popačena slika?

Nihče, srce, a ma prav zares nihče ne sprejema samo napačnih odločitev...

[Suzy]

Mieaid

 Za nekatere ljudi je sprejemanje odločitev ena težavnejših nalog in ker je naše življenje sprejemanje raznih odločitev,bodisi so to pravilne ali napačne,..slednje sprejemamo velikokrat iz nekega stahu,ki v nas običajno povzroči stanje otrplosti,…
Sprejemanje odločitev naj bi pomenilo vzeti življenje v svoje roke in tako postati režiser lastnega življenja,živeti tko kot smo se odločali,ustvarjali,sprejemali,….a v resničnosti še zdaleč ni tako.

Vsaj zame ne.

Vsi delamo napake,vsi se velikokat odločamo napačno,….pomembno je le,da jo spoznamo,je ne ocenimo kot poraz ampak kot priložnost za vizijo-verjeti,uspeti.

Sama se velikokrat zalotim v razmišljanju napačnih odločitev in se ob tem sprašujem:
Zakaj nisem imela ambicij,želja,…glede šolanja,poklica,…zakaj ima moja bivša sošolka bajno hišo,avto,…dva pridna otroka,vzornega možička,…zakaj je oblečena v nore cunje,….zakaj ima to in ono….kje sem se napačno odločila v življenju,…saj bi lahko vse to imela tudi jaz.Morda zveni malce
Ljubosumno,nevoščljivo,…a nisem nikomur,še zdaleč ne,vendar me taka in podobna razmišljanja velikokat razjedajo navznoter in navzven,rodi se bolečina,…čeprav istočasno tudi vem,da razglabljat samo s seboj o tem nima smisla.
Me pa velikokat taka razmišljanja odmaknejo od realnega življenja,bežim pred samo seboj,se počutim izpraznjeno,čutim lastno nemoč,preobremenjenost zahtevanih nalog in kot posledica vsega se še danes kdaj pa kdaj napačno odločim.

Naš um je res brezmejni,sposobnost naših misli neskončna in naša sanjajenja o boljšem življenju slaba plat učinkovitega sproščanja,….vsaj name deluje pozitivno in protistresno zato me sanjarjenje velikokrat odpelje na svojih krilih. V njih najdem svoje zatočišče v katerem sem deležna vsega,kar v realnem laifu nisem,….občutek pripadnosti,varnosti,ljubezni,pozornosti,hrepenenju,stasti,vznemirjenju,….tukaj najdem sebe,….hkrati pa se zavedam globoke pasti,ki odvrača pozornost od resničnih problemov,…ki so na površju ali zakopani v meni, jih ne morem skriti,rešit,pozabiti,…kakorkoli  že….četudi  se poskušam gledat in ocenit težave še z drugega zornega kota,se vedno najdem na začetku in to je pri sprejemanju napačnih odločitev kot posledica vsega in pa seveda moja šibkost v vsej svoji razsežnosti.

Mieaid tebe vidim popolnoma drugače,kot sem opisala sebe,…si mlada,na začetku svoje poti,polna neke skrite energije,…izobražena,…. napačne odločitve te bodo naredile močnejšo in vsaka je preizkušnja za boljše ustvarjanje,nove poti,možnosti,odločitve,….naj te ne bo strah jih sprejemat saj ni nujno,da so vse napačne,iz vseh se nekaj naučimo ali so pozitivne ali negativne.
Želim ti pa pedvsem tistih pozitivnih
Joj sory,ker sem se mičken razpisala,….drži se in objem.

[mieaid]

Suzy, jst pa ful vidm Mieaid v tvojem pisanju. Tud jst mam eno bivšo in zdajšnjo(zaenkrat še) sošolko, prijateljico(v bistvu niti ne vem, kak bi jo opredelila, enkat sva si ko sestre, drugič jo sovražim ) in sva praktično skupi zrastle, v podobnih situacijah(ista šola, ista družba, okoliš...) pa ma ona vse-pa niti ne mislm tok o materialnih dobrinah, ampak vse kar se odloči, ji gre, vse odlično naredi, ocene super, štipendija, povsod popularna, vsi jo majo radi(še posebi pr nas doma), ful dobr zgleda, ma svoj stil oblačenja, ki ji dejansko paše, dost potuje naokrog, njen tip je iz Argentine(če se bo zveza obnesla bo šla še tja, spoznat njegovo familijo), doma majo froca, psa, čist svoj avto ma....ah pa še uhane lohka nosi....

….kje sem se napačno odločila v življenju,…saj bi lahko vse to imela tudi jaz.Morda zveni malce
Ljubosumno,nevoščljivo,…a nisem nikomur,še zdaleč ne,vendar me taka in podobna razmišljanja velikokat razjedajo navznoter in navzven,rodi se bolečina,…čeprav istočasno tudi vem,da razglabljat samo s seboj o tem nima smisla.
Me pa velikokat taka razmišljanja odmaknejo od realnega življenja,bežim pred samo seboj,se počutim izpraznjeno,čutim lastno nemoč,preobremenjenost zahtevanih nalog in kot posledica vsega se še danes kdaj pa kdaj napačno odločim.

[Arwen]

Sama se velikokrat zalotim v razmišljanju napačnih odločitev in se ob tem sprašujem:
Zakaj nisem imela ambicij,želja,…glede šolanja,poklica,…zakaj ima moja bivša sošolka bajno hišo,avto,…dva pridna otroka,vzornega možička,…zakaj je oblečena v nore cunje,….zakaj ima to in ono….kje sem se napačno odločila v življenju,…saj bi lahko vse to imela tudi jaz.Morda zveni malce
Ljubosumno,nevoščljivo,…a nisem nikomur,še zdaleč ne,vendar me taka in podobna razmišljanja velikokat razjedajo navznoter in navzven,rodi se bolečina,…čeprav istočasno tudi vem,da razglabljat samo s seboj o tem nima smisla.
Me pa velikokat taka razmišljanja odmaknejo od realnega življenja,bežim pred samo seboj,se počutim izpraznjeno,čutim lastno nemoč,preobremenjenost zahtevanih nalog in kot posledica vsega se še danes kdaj pa kdaj napačno odločim.

Naš um je res brezmejni,sposobnost naših misli neskončna in naša sanjajenja o boljšem življenju slaba plat učinkovitega sproščanja,….vsaj name deluje pozitivno in protistresno zato me sanjarjenje velikokrat odpelje na svojih krilih. V njih najdem svoje zatočišče v katerem sem deležna vsega,kar v realnem laifu nisem,….občutek pripadnosti,varnosti,ljubezni,pozornosti,hrepenenju,stasti,vznemirjenju,….tukaj najdem sebe,….hkrati pa se zavedam globoke pasti,ki odvrača pozornost od resničnih problemov,…ki so na površju ali zakopani v meni, jih ne morem skriti,rešit,pozabiti,…kakorkoli  že….četudi  se poskušam gledat in ocenit težave še z drugega zornega kota,se vedno najdem na začetku in to je pri sprejemanju napačnih odločitev kot posledica vsega in pa seveda moja šibkost v vsej svoji razsežnosti.

tudi tu sem bila... in sem še kdaj pa kdaj... pa ugotavljam, da nima pomena.... ker

vem,da razglabljat samo s seboj o tem nima smisla.

 

Vsi delamo napake,vsi se velikokat odločamo napačno,….pomembno je le,da jo spoznamo,je ne ocenimo kot poraz ampak kot priložnost za vizijo-verjeti,uspeti.

točno tako 

[mieaid]

Točno tko, nima pomena pa pika.  (Arwen  pozabla si dat piko, če ne lahka, kdo nadaljuje npr s kakim: ampak, čeprav, pa, toda, četudi....   )


ps. držte pesti za september, ker mam načrte začet na novo, popravit stare napake(kolkr se pač to da), nardit konec temu pa it naprej in če bo vse po sreči...ne vem kaj bo, ampak če ne bo šlo vse tak ko je treba....tud ne vem kaj bo a neki bo v vsakem primeru in sam važn da bo

 

[Arwen]

 

kako pak, kot da držim pesti 

[mieaid]

Mieaid nikol ne bo pršla do septembra, ko pa že bo, bo vse narobe, bo Mieaid še tisto malo, kar bi lahko nardila, nardila narobe, tak ko vedno, ko vedno, vedno.....Kaj sploh lohka prčakujem od prihodosti Mieaid, sm si rekla, da bom poiskala pomoč, ampak ne, za Mieaid to ni dost dobr, to ni vredu, to ni vredno. Se mi zdi, da kljub vsem mojim naporom, ostaja zadaj, na enem in istem mestu in me vleče nazaj, kot sidro. Mieaid se spravla s poti, noče bit nobenmu v napoto, gre v svoj kot, pa je kljub temu ne morm zadušit. Mieaid sliši, po glavi ji gredo vsi pogovori, vsaka beseda, vsaka slika...namesto dotika, se jo dotaknejo besede in čeprav ji niso namenjene, jo bolijo...ko Mieaid ni sm sama, ko Mieaid je, sm idiot, za vse ostale sm pa tak nevidna, neslišna al pa največ kar sm lohka, sm napota, odvečn tovor, ki ga je nekdonihče pozabil in zdej zaman iščem svojo senco na svetu...kak naj Mieaid ju3 neki opravi, ko pa razmišlja samo še o tem, kako naj ne bo najmanjši mravlji v napoto, ko niti ni na jasnem, ali je prava odločitev, kako naj gre v družbo, ko pa ve, da bo samo še vse njih zagrenila s svojo nejevoljo???

Ne razmišljam o samomoru, a koliko je zares vredno, da je nekdo na svetu, ko ga nihče ne mara, ko ga nihče ne rabi, ko je vsem samo v napoto,ko samo moti druge, ko si vsi želijo, da bi bil nekdo drug na tem mestu, nekdo po njihovem okusu, nekdo, ki ve in zna, zna ravnati, nekdo, ki jst nikol nism bla niti ne bom mogla bit??? Še huje ko zajedalec(kako neki se oni počutjo, sploh majo vest??? no kakorkoli že oni se zih ne sekirajo tak ko Mieaid)

Nism hotla, res nism hotla tak se počutit, cel dan sm se trudla, da bi bla vesela, da bi ohranila pozitivo, potem pa pride en sam trenutek in...sam mal sm šla vn, sam v trgovino in že je cela nevihta v glavi...bi blo ne bi poslušala Mieaid, ko bi ostala zaprta notri, sama zase, in se učila, to je to!

[Arwen]

Mieaid ni v napoto, daleč od tega, da bi motila...in imam(o) jo radi... Mieaid bo dosegla svoje sanje

[mieaid]

Kako se osvoboditi negativnih vplivov?
Kako razlikovati med željo in kaprico?
Kako ujeti črto med ravnodušnostjo in preveliko zagnanostjo?
Kako/kaj narediti, da bo prav?
Kdaj nimaš prav?
Kdaj veš, da je nekaj zares hudo narobe s tabo?
Kdaj veš, da narobe razmišljaš?
Lahko razum vara?
Smo na svetu zaradi nas samih ali zavoljo drugih?
Ni vse črno-belo, a kaj je hujšega od sivine, negotovosti, nesigurnosti, strahu pred črnim in pred belim?
Je Mieaid neumna, ker se počuti neumno, ali se počuti neumno, ker je neumna?

Kot barka počasi pluje, se včasih zatakne, nasede, drugič jo vetrc požene naprej; včasih jo nevihta zmoči, drugič jo sonce posuši; le čas jo zlomi na njenem neskončnem potovanju okoli sveta, za katerega so rekli, da je okrogel, da nima ne konca, ne kraja, da se ladja vedno vrne na isto točko, da jo je sonce zaman sušil, da jo je veter zaman poganjal naprej.

Glory to all of them who are already in their tombs as they already know all the secrets of life

[mieaid]

A največja fora je v tem, da ko tak razmišljam grem poslušat 'pozitivne' pesmi (npr La vida es bella(življenje je lepo  )), ko sm pa veselih misli mi pašejo pa tiste najbolj zamorjene pesmi

[Suzy]

Mieaid ni v napoto, daleč od tega, da bi motila...in imam(o) jo radi... Mieaid bo dosegla svoje sanje

[Arwen]

Kako se osvoboditi negativnih vplivov?
Kako ujeti črto med ravnodušnostjo in preveliko zagnanostjo?

korak za korakom, postopoma....vsekakor pa vzameš vsak dan posebej

Kako razlikovati med željo in kaprico?
Kako/kaj narediti, da bo prav?
Kdaj nimaš prav?
Kdaj veš, da je nekaj zares hudo narobe s tabo?
Kdaj veš, da narobe razmišljaš?

vse, kar naredimo, naredimo prav, vse, česar se lotimo, je ok, vse, kar tisti hip razmišljamo, je pravilno...

[mieaid]

Človek je tko zlo omejen z eno samo glavo. Kako morta bit Mieaid in jst v eni sami glavi? Kako je lahko preteklost, sedanjost in prihodnost v eni sami glavi? kako lahko razumeš različne narode, kulturo, zgodovino, jezike z eno samo glavo? Človek ne razume drug drugega že samo zato ker razmišlja z eno samo glavo, ker ima prostora le toliko, da bi razumel samega sebe, če se ne bi medtem ukvarjal z drugimi. Tako pa razume vsakega samo malo in je nemogoče biti perfect zmeraj in povsod...a zakaj potem težnja po tem? bi mogli imet dve in več glav, da bi bili srečni? Dve in več src?? ali je to zgolj posledica sedanje globalnosti, ko je vse skupaj zmešano, pomešano, če ne celo zmiksano, ko vsak hoče vse vedeti, vse slišati, povsod biti prisoten in ni nič dovolj dobro, saj lahko vedno vidi nekje drugje boljše. Je bila nekoč ena sama glava popolnoma dovolj, saj je bil (?) manjši krog, ki ga je človek videl ali gre tu spet le za tisto večno aluzijo na dobre stare čase, ko je minulo vedno boljše od sedanjosti, ko je preteklo že rešeno, sedanjost pa negotova, ker še ne poznaš odgovorov. in če imamo samo eno glavo, zakaj ne moremo živeti v gotovi preteklosti namesto v negotovi sedanjosti?

Težko je živet z eno samo glavo, a še težje umret z več glavami, če moraš potem vsako posebej zadavit


Suzy & Arwen 

md

[Arwen]

  je nemogoče biti perfect zmeraj in povsod...

točno tako! ravno zato pa ga ni junaka, ki bi bil popoln 

  če imamo samo eno glavo, zakaj ne moremo živeti v gotovi preteklosti namesto v negotovi sedanjosti?

čemu živeti v preteklosti, ki je že mimo? čemu živeti v prihodnosti, ki je še ni, povrh vsega pa je to ena velika neznanka? torej - živeti SEDAJ - je ključ do uganke 

Človek ne razume drug drugega že samo zato ker razmišlja z eno samo glavo, ker ima prostora le toliko, da bi razumel samega sebe, če se ne bi medtem ukvarjal z drugimi. Tako pa razume vsakega samo malo in je nemogoče biti perfect zmeraj in povsod...

edino pravilno je, ukvarjati se le s sabo; dejstvo je, da bi bilo marsikaj drugače, ko bi vsak samo svoj lasten prag pometal...

Kar se pa empatije tiče, pa sočutja - to je pa druga pesem; in s tem ni pravzaprav nič narobe ....

Človek je tko zlo omejen z eno samo glavo.

  to je pa od posameznika do posameznika različno... oz. če gledam zelo splošno - jp, smo res kar omejeni.... 

[mieaid]

I H    A     T    E myself.
I HATE myself.
I hate myself.
Simply and plainly I hate myself.
I hate Mieaid I hate me and I hate this writing.

[Suzy]

Miead is a smart girl like yourself must be taken such as it is, with all the positive and negative characteristics,.... I already liked it and I read it,....

[mieaid]

Susy
Sm sam mogla vn spravt k sm mela že neki dni v grlu...