Mieaid

[Arwen]

v družini je vse ok...sve ok

mhm... in potem svizec zavije čokolado z lešniki

depresivna, na dnu, ne vem kaj naj naredim...oči spet preklinja in vpije za povsem brezvezne stvari včasih ne vidim več rešitve in bi ga najraje za vedno utišala, potem pa še sebe....

[mieaid]

Slab dan 

Pa nism rekla, da je v družini vse popolno, prfektno, samo če pa gledaš na splošno...glede nato kaj se drugje dogaja in so ljudje bolj normalni kakor jaz...

A misliš, da je hudo narobe če sanjaš, čutiš, da si nekdo drug, neka izmišljena oseba? v bistvu ne toliko, da sanjaš ampak, da si tako zelo močno želiš, da si v mislih ustvariš neko drugo osebo...

[Arwen]

no ja... hudo narobe ni, ni pa to OK (in jp, VEM, kaj govoriš, tudi jaz sem bežala v svet domišljije)

Pa nism rekla, da je v družini vse popolno, prfektno, samo če pa gledaš na splošno......

tudi če gledam na splošno, je bila (ok, konkretno moja družina) - totalno mim... in ja, nisem bila zlorabljena, ni bilo treba letat okrog hiše, nihče mi ni grozil z nožem, oče ni lomil mojih kosti... sem pa bila dostikrat tepena, ni bilo ljubzeni, ni bilo objema pa še česa ... in tako definitivno vem, od kje izvira marsikaj.... Ja, ni popolna družina - je pa ravno prav odbita, da ti da pečat nizke samozavesti, samopodobe....

...glede nato kaj se drugje dogaja in so ljudje bolj normalni kakor jaz...

ja, tudi to vem... in se osebno dostikrat vprašam po lastnem zdravju oz. mi je kar nerodno, da se pritožujem... ker ja, so še precej hujše stvari .... ampak - to sem pač jaz, moje doživljanje, moje izkušnje (ker vsakega problemi so največji, ker so to pač njegovi probmlemi).... Sem pač bolj občutljiva, bolj senzibilna, bolj dovzetna, bolj ... kaj pa vem, kaj še ...

[mieaid]

kaj pa vem, Mieaid... jaz bi si pa upala trdit, da je v tebi kopica frustracij, zakompleksanosti... pač nizka samopodoba, samozavest na nuli... hrepeniš po ljubezni, objemu, po tem, da te kdo sliši... če te pa kdo sliši, se pa takoj zapreš ko školjka, ker se bojiš razočaranja, bolečine....

Po čem to sklepaš?

[Arwen]

:-) sem usekala mimo? Al imam mickeno prav?

[mieaid]

Samo zanima me od kod si dobila asociacijo za školjko?

[Arwen]

  iz tvojega pisanja

[mieaid]

že ampak konkretno mislim, kaj te je spomnilo na to

[Arwen]

marsikaj... med drugim tudi to

sej ravno to je problem-ne znam zaupat, še sebi ne, kako naj mi kdo sploh pomaga....

ok, sej vem da povsej verjetnosti tega ne bo nihče več bral, kaj šele odgovarjal nato, ampak moram napisati da je moj problem podoben kot je od smotka. če boš slučajno kdaj to bral vedi, da se jaz počutim nekako enako, s tem da si se ti že odprl, medtem ko jaz še vedno čakam na nekoga, ki bi videl kako se počutim, da je z mano nekaj narobe. pa vem, da bi na to lahko čakala do konca življenja ali pa še dlje. na

Ne bi se rada vmešavala , sam tud jst se čist tko počutm, čedalje bolj. Čedalje bolj se zapiram pred drugimi v mislih pa izmišljujem zgodbe. kar strah me je končat maturo in prestopit prag faxa....

Pa vendar jst jst hočem bit zunej, z ljudmi, it na pijačo...sam ne vem kako...nobenga ne poznat pa tud nočem bit vsiljiva...

Ko bi vsaj imela koga, prijatelja/co..., ki bi mu lahko popolnoma zaupala. Trajalo je 12 let preden sem se z dvema prijateljicama nekako zbližala(vendar še vedno obstaja nekakšno nazaupanje),

3)Sama sebi jamram, da nimam nikogar, ki bi mu zaupala, medtem ko ves čas ždim pred računalnikom in samo brezveze jamram tukaj na forumu, ko itak noben ne bere postov

4)Pretvarjam se da me nihče ne vidi in ne sliši

5)Na avtobusu si želim, da bi se zaletel in bi umrla. Tudi na cesti (na zebri, parkirišču...) si želim, da bi od nekod prihitel avto in me do smrti povozil.

7)Še pred sekundo sem trdno odločena, da nekaj storim, potem pa kot bi balon počil, zbežim na najbolj nenavaden način

8)Imam priložnost in neznansko željo spregovoriti, pa tišina

Ta trenutek pa si želim, da bi se streha zrušila name in me pokopala dokončno, ker VEM da sem paranoik, zaostala oseba, ki si ne želi še naprej trpeti, hkrati pa hoče vsem ustreči in vem, da ne smem umreti, saj bi s tem prizadela par oseb na tem svetu, ki me imajo dejansko rade.

[mieaid]

OMG kera groza kaj jst vse pišem...še dobro da me nihče ne pozna (ali pač ...)

 

Me zanima kak bi lohka jst vse moje poste skupi vrgla pod eno  ....(al pa 10, da bi blo blj za zihr )


 

[Arwen]

  objemček zate 

[mieaid]

žal mi virtualni objemi in vse ostalo pomeni enako kot nič ker ne obstaja (aka ne čutim)

[Arwen]

vem... pa vseeno - si v mojih mislih 

[mieaid]

Aouleuuu...zarad tebe se mu je pol dons neki kolcal....

sam dobr da se mi ni kolcal med predavanji...ko je čista tišina....

[mieaid]

NE, ko ne moreš sprejeti sebe, ko se gnusiš samemu sebi, vidiš an okoli vse tiste srečne mile maske za katerimi se skriva, ko ne moreš sprejeti samega sebe, ko nočeš biti to, ko veš da to nisi ti, ko bi se najraje prerezal čel pol in pol...ko ni nobenega razloga, ko ni nič,a ti si še vedno tam, prav tam kjer si ostal in tam boš tudi ostal na večne veke...ko ne smeš jokati, ko se ne smeš rezati, ko ne smeš pasti, ko ne smeš umreti ker so te vzgojili da tako ni dobro, ko se želiš premagati, ko želiš za vedno odleteti, začutiti bolečino, ko ne moreš biti ti ti, ker nimaš pravice, ker ni nikogar ob tebi ker nikomur ni mar kako se počutiš ker ne znaš ljubiti in te nihče ne ljubi, ksr si bolan...in ko te vsak dotik boli bolj kot rezanje, ko ti ena sama solza pade v temoto s katero si obdan in ti je edini zasluženi objem...¿Kaj storiš tedaj, kaj storiš ko ni ene rame, ki bi te razumela, ki se je ne bi bal in razume da nisi normalen, da to nisi ti?

[mieaid]

'Zenske so raztavljen kos mesa katerih edini namen je moskemu dvigniti ga, ker si ga sam ne more'

[mieaid]

ZAKAJ? Zakaj se tako počutim, zakaj jst? zakaj ena beseda, en stavek ena ura....zakaj ko pa se se še včeraj smejala neumnostim, ko pa je bilo še zjutraj vse ok, ko pa sem si dovolial stvari, za katere nikolli nism zbrala pogoma, zakaj sedaj, ravno sedaj, zakkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkaj toda esa mierda, porque demonio la reputissima puta...una mierda es la vida entera!

[Arwen]

en že pokojni je večkrat rekel: "življenje je *****" 

[mieaid]

Mieaid se trudi, res se trudi, pa se vse kar naredi izkaže za napako. Ena napaka za drugo, jo zbija na tla, nižje in nižje. Zato Mieaid beži od realnosti, beži od napak. Mieaid ne mara napak, vendar se sprijazni z njimi, ker napake so samo v realnem življenju, ne tam kjer je ona doma. Mieaid bi bila rada lik iz zgodbe, izmišljen lik, četudi z največjimi napakami na svetu, preprosto zato ker je ve, da se konča, da bo kljub vsemu na koncu vsega konec, da bo še vse vredu
Mieaid je brez čustev. Mieaid joka in se smeje pred tv, pred računalnikom, pred slikami; pred resničnimi osebami je vse v najlepšem redu, je vse ok, ni ne smeha ne solz in izraz na obrazu že na daleč nemo kriči:Ja, tako bo kot ti hočeš, samo pusti me že pri miru. Mieaid ima vse rada pa tega nikomur ne pokaže, ker se boji razočaranja. Raje je kruta in reče stvari, ki jih ne misli, samo da jo pustijo pri miru, da je sama, ker samo sama sebi lahko zaupa. Mieaid občuduje vse tiste zgodovinske junake, ki so se kakorkoli uspeli zapisati v zgodovino, ker so imeli pogum, da so nekaj storili, da so se zavzeli zase in svoje mišljenje. Sprašuje se od kod njim toliko poguma.
Mieaid ne prenese realnosti, ker realnost boli, hkrati pa je Mieaid sestavljena iz strahu, ker ve, da je realnost edino, kar resnično obstaja. Ve, da je domišljija, so zgodbe, ki ne obstajajo, da je sama, hkrati pa je brez slednjega kot riba na suhem. Mieaid je sama, je hodeči strah, ki blodi po svetu, med ljudmi, med zgodbami in se izmika vsakršni odgovornosti. Noče obstajati v realnosti. Je sama, ker tako hoče, je sama ker tako najmanj boli, ker je tako najbolj preprosto, ker tako nikogar ne moti in nihče ne moti nje. Mieaid se ne zaveda, koliko jutranjih vzhodov je že zamudila, koliko lepih trenutkov je vrgla v veter in kaj vse bi lahko dosegla z eno samo besedo. Mieaid trpi v svetu, kjer ji nihče nič noče, a tudi nihče ne razume. Trpi, ker ne ve kako biti sama s sabo v resničnem svetu. Mieaid ne zaupa resničnosti, ne zaupa ljudem, ki stoje pred njo. Vsak ima skrite namene in nihče ni ob njej brez, da bi imel od tega korist. Mieaid je zmedena, ko ji hoče nekdo pomagati. Mieaid ni navajena, da ji kdo govori kakšna je, Mieaid ni navajena odzivov. Navajena je biti nema publika, ki samo spremlja dogajanje, kjer njeno dejanje, dogajanje in čustva nič ne štejejo, kjer se ji ni treba truditi in kjer je lahko taka kot je. Mieaid hoče pomoč, rabi pomoč, pa v realnem svetu ne zna, ne ve kako prositi zanjo. Ker ve, da ko dobi pomoč, se bo morala posloviti od zgodb. Mieaid je žalostnovesela. Mieaid je zasvojena. Mieaid je nora. Mieaid izgublja razum. Mieaid je izmišljena. Mieaid je usmiljenja vredna. Mieaid ima več usmiljenja do koščka smeti, kot sama do sebe. 
In vse kar si Mieaid želi je sanjati ponoči in živeti življenje podnevi

Mieaid je žal za vse

[Arwen]

...in jaz jo še kako zelo razumem...