občutek, da se mi bo zmešalo

[nasha]

končno sem prilezla do računalnika-prijelo drugo pomirjevalo... zjutraj sem se zbudila takoj z napadom oz.napadi ki so se kar vrstili...mislila sem da je konec z mano-da se mi bo zmešalo...nekako sem se spravla iz postelje, da mi je mami dala en pomirjeval, da sem lahko nazaj zaspala-hotela sem samo spati, spati... ampak kaj, ko je bilo potem isto ko sem se zbudila, močni občutki tesnobe, nemoči, komaj sem šla iz postelje do wcja...tako nekako je zgledal moj dan...bojim se zaspati, ker se bojim zjutraj zbudit... drugače pa sedaj jemlem tri dni cipralex in mislim, da se mi je zato stanje tudi tako poslabšalo... nič ne morem, kaj šele da bi si nekako zbistrila misli in mislila pozitivno. samo na to mislim, oz.se bojim, da ne bom kje pristala. ima kdo izkušnje s tem-s hospitalizacijo?in kje je bil? vseh odgovorov bom zelo vesela!
pozdravček

[alexx]

Draga nasha. Ne boš verjela ampak veliko nas ve kaj prestajaš. Preberi malo tole od Bena s starega foruma. http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php/topic,6715.125.html
Isti pekel...btw...tudi jaz sem mislila prve dni, da bom umrla.   in sem gledala samo, da preživim dan. A splača se. Držim pesti.

P.S. Mirne duše jej 3x na dan Helex dokler AD ne prime. Potem pa počasi ponehuj.

Pa še tu je nekaj tem s starega foruma.

http://www.nebojse.si/ForumArhiv/index.php?action=search2

Srečno draga nasha.

[maggi]

draga nasha
začetek je ful težek ampak se splača.imela se zelo hude stranske učinke .nisem jedla,skoraj nič spala,panični napadi pa so se kar vrstili.danes je ravno eno leto,ko sem začela s terapijo in mi ni žal niti za en dan trpljenja,ker sem danes čisto drug človek(v pozitivnem smislu)in počasi,res počasi zmanjšujem cipramil.držim pesti,da čimprej prideš ven iz tega.drži se-mislim nate.

[moonica]

nasha, te razumem, zelo ... a vedi, da bo minilo ... smo bili nekateri v istem šitu ...

Jaz sem takrat pred 5imi leti, ko sem začela s Cipralexom preživljala norijo ... cela 2 meseca!!! ... hvala bogu jih večina pravi, da so jim stranski učinki minili prej, tako da ne skrbi ... a ti bom napisala kako je bilo, da boš vedela, da nisi edina ...
jaz nisem takrat mogla nikamor, do WCja so mi domači pomagali it ... popolnoma cel dan mi je delalo slabo, panični napad za paničnim napadom, spala nisem, edino, ko sem bila že tako izčrpana od paničnih, da me je samo zmanjkalo za dve uri ... trda, tresoča, z milijon mislimi (prevladovala je tista, da se mi bo zmešalo) sem se stiskala k dragemu ... če takrat ne bi imela ob sebi takih dobrih ljudi, ne vem kaj bi bilo ... poleg tega sem hodila še k alternativcu ... do avta mi je bil problem pridet, pomagali so mi, da smo se zapeljali do tega človeka ... drugače zunaj nisem bila nič ... so me pa včasih ponoči peljali po injekcijo Apaurina ... meni psihiatrinja ni dala nobenega pomirjevala takrat ... od enkrat prej sem imela Lexaurin doma (1,5mg), a mi je držal čisto, čisto malo časa ... takrat je bilo vse kar sem počela sedenje na kavču, zvita v klopčič, pogovor z mojim(i), risanje (tudi med paničnim sem zagrabila za barvice in risala, kar nekaj, samo da sem), in z dragim sma sestavljala ene puzzle, počasi, kdaj pa kdaj, ko sem bila vsaj tolko, da mi je uspelo misli spravit 'tja' in potem je bilo za kanček bolje, ker sem razmišljala o tistem - iskala kater puzzlček bo pravi ... tega kar sem preživljala ne privoščim nikomur, še dones mi ni jasno kako sem zdržala, sama ne bi, to vem!! a sem ... hvala bogu sem in potem je šlo počasi, počasi na bolje ... ne samo od sebe, a potem sem uspela delat na sebi ... spreminjat miselne vzorce itd. ... je pa res, da sem že pred jemanjem Cipralexa bila pošteno v riti ... mogoče tudi zato taki močni stranski učinki, ne vem ... sej to na vsakega vpliva po svoje ... je pa baje to, da imaš stranske učinke, znak, da je ta AD pravi zate - kar ti je lahko v tolažbo, eni probajo s petimi predno dobijo pravega zase.

Poskusi ostat mirna, kolikor lahko ... predvidevam, da imaš doma podporo, kar je super ... na forum lahko greš, vedno je kdo tu ... in če ne boš zmogla drugega poskusi s kakšnimi igrami ... karte, človek ne jezi se, karkoli!! dobro je, da nekaj počneš, da gre čas mimo, da vidiš, da nekaj lahko ... da se odpočiješ od vseh misli, ki vem, da šibajo dvesto na uro ... Če pa lahko greš ven pa je super zadeva kak šport, pa sprehod v naravi ... Ko ti je pa zelo hudo pa brez slabe vesti vzemi pomirjevalo ... ko primejo ADji ti ne bo treba več.

Drži se!!!

[nasha]

joj, hvalaaaa vam  res ste najboljši in upam, da se kdaj srečamo!

včeraj sem potem nekako zaspala, ampak sem se veliko zbujala in skoz napadi...danes zjutraj je bila tut kriza, sam pol je popustilo, ne vem zakaj, možno zato, ker je bil fant pri meni...dop.sem se dobro počutla...po kosilu sem šla spat, ker sem bila čisto izmučena, fant je šel...sedaj imam spet močan občutek tesnobe...jutri grem k zdravniku, da mi pomirjevala predpiše, ker brez njih vem, da ne bom zdržala...
bom poskusla it zdle mal ven, ker se je sonček spet naredu...
pozdravček!

[sanja]

ŽIVIJO
Nasha vidim, da si na furumu. Poslala sem ti dve osebni sporočili. Morala bi jih dobiti Moram ti napisati, da sem mislila, da mi nočeš odgovoriti. Sigurno si morala dobiti sporočila. Poglej še enkrat . Imaš iste simptome kot sem jih imela sama.

Raje bi si dopisovala po teh sporočilih. Ti bom v veliko pomoč.

SANJA 

[nasha]

Sanja, vsako uro sem hodila gledat, če si mi kaj odpisala meni je res žal, ampak piše mi, da nimam nič sporočil, razen če ne gledam prave stvari. Vse sem že preverila, pa nič 

[Arwen]

Poslala sem ti dve osebni sporočili. Morala bi jih dobiti

si prepisala tudi črke, preden si poslala OS?

[sigismund]

Živjo

14 dni nazaj mi je žena predlagala ločitev. Mene je v trenutku podrlo do tal. Nisem si znal povedati s čim sem si to zaslužil, a zdaj sem kjer sem. Imava dva prelepa otroka ki jih ne nameravava vmešavati v to zadevo. Ampak jaz padam v globino. Pomislil sem na to da zdaj ko tega več ne bo da ni več vredno živeti.5 dni na teden sem odrezan od sveta taka je pač moja služba, in v tem času se malo zamotim potem pa kar naenkrat prileti tisti občutek manvrednosti in sredi ceste me popade panika. Nimam prave družbe kateri bi lahko zaupal mojo bolečino morda pa jo najdem tu. Pisal bi in pisal ,manjka mi pogovor pa ga ga nimam skom deliti. Prosim da me vzamete resno, ker sem že tako čisto na podnu, najman si želim da bi se kdo iz tega delal norca.

[OLJA]

sigismund ! Ne mislim ti soliti pameti ampak analiziraj svoje zakonsko življenje. Veš ženske zelo malo rabimo za srečen zakon. Malo pozornosti nekaj lepih besed, vašo bližino , včasih da se reče rad te imam itd. Vse to sem jaz pogrešala pri svojem soprogu zadnjih 12 let 25 let trajajočega zakona. Tudi jaz sem si poiskala garsonjero in naslednji mesec ko dobim ljuče mu to povem. Enostavno sem otopela in tudi sedaj ko se trudi okrog mene mu jaz enostavno ne morem vrniti čustev, katera so ugasnila, ko se je njegova pozornosti in nežnost enostavno izgubila. Glavo gor nisi edini. Še vse bo lepo. LP OLJA

[didi]

Pozdravljen dragi Sigismund,

tukaj se nebo nihče norca delal iz tebe. To so resne težave in nisi edini , ki jih imaš. Prav je, da si se oglasil in prav je, da pišeš in daš ven iz sebe.

Verjamem, da ti je bila novica o ločitvi šok in to je normalno. Vedno ko nas nekaj nepričakovano negativno preseneti smo ljudje v šoku. Razlika je samo v tem kaj sledi po šoku. Nekateri se hitro sprijaznijo in pridejo k sebi, veliko nas je pa takih, prii katerih nato nastopijo krize in nas mučijo tesnobe in preganjavice.

Če praviš, da nimaš s kom govoriti potem piši, piši na list papirja, piši na forum, pokliči na telefone za ljudi v stiski, stopi do zdravnika in mu razloži svoje težave. Zato so oni, da ti pomagajo in zato smo mi da te beremo. Mogoče pa bi se o tem probal pogovoriti tudi z ženo - če se le da. Mogoče ti bo lahko z razlago vzrokov za ločitev pomagala odpraviti občutke manjvrednosti.Ne zadržuj v sebi in ne odlašaj, kajti samo slabše bo. Jaz se resnosti tega nisem zavedala in da je nekaj res narobe z mojo glavo sem ugotovila na kliniki za razstrupljanje, ko so mi predlagali, da naj se pogovorim s psihiatrom.

Drži se in piši!

LP
didi

[Ribica]

Ali je njena odločitev dokončna? Veliko je namreč poti, po katerih lahko gresta reševat zakon. Poskusi se o tem pogovoriti z njo.
Če pa ne, pa tudi ni konec sveta, veliko nas je tukaj, ki smo razvezani, vsi smo preživeli in si uredili življenje. Res je težko in razumem tvoje občutke, zato je prav, da si se prijavil na forum. Piši, kako ti je, vedno se bo kdo odzval. Ko sem bila sama v tej situaciji, takih možnosti še ni bilo, pa bi jih krvavo potrebovala, da lahko daš ven iz sebe tisto žalost, jo ubesediš.... Jaz sem pisala dnevnik in pomagalo mi je, ko sem lahko čez čas videla, kako se vendarle dvigam....
Drži se!
Ribica

[Arwen]

sigismund, ti kar piši tu gor, izlij na papir čustva, ... malo pobrskaj po forumu in videl boš, da je kup takih in drugačnih zgodb tu gor in vse vzamemo resno .

...5 dni na teden sem odrezan od sveta taka je pač moja služba..

je mogoče to razlog za ločitev? sta bila dolgo časa v vezi? kakšen razlog je navedla žena? ....

arwen

[himiko]

Zdravo Nasha, zdravo Sigismund!

Draga Nasha, tudi jaz sem dozivljala zelo zelo podobne prve dneve, ko sem zacela jemat antidepresiv, le da jaz Paroxat. A verjemi, vse to bo minilo. Sprva je tezko - kar pomagaj si s Helexom ali morda cim drugim (meni so predpisali Eglonyl) - a se resnicno, resnicno splaca potrpeti. Vse bo se dobro in ostani se naprej tako pogumna kot si - kmalu bo boljse, Verjemi!

Dragi Sigismund, vsakdo tu te bo jemal resno in nihce se ne bo norceval iz tebe! Kot so ze napisali ostali uporabniki, ne zadrzuj v sebi negativnih custev, pisi na pricujoc forum, poklici na kaksno stevilko - mislim, da jih je nekaj tudi na temle forumu - in vse se bo se pomirilo, uredilo verjemi!!!!

Obema zelim vse dobro, objem 

Himiko