Brezvezno življenje

[martinca]

Pa še strokovnjaki sproti spreminjajo svoje mišljenje skladno s svojo poklicno potjo pač. Zdravila, poti, ki bi bila preizkušena in bi pri vseh delovala, ni.

Se strinjam 

[Rvd]

U pismu ste se razpisal. No ena stvar je, da na stvareh, ki me motijo resnično probam kaj naredit, da bi jih izboljšal ampak ne gre to čez noč. Druga stvar, ki je, je to da je težko napisat vse kar človeka teži. Punce so problem ja, ampak bolj je problem v tem, da si želim veze toda kadar pride do tega, da bi lahko s kakšno kaj bolj resnega začel, kar ne morem in res ne vem v čem je fora. Ne rabim pomilovanja od vas, rabim kakšen nasvet, če je imel kdo podobno težavo in verjemite da delam na tem. Drugače pa vsi imamo neke težave, ki so za drugega težko razumljive pa zato se ne sme drugega obsojat kok je bedn. Verjemte tudi meni se zdi pri komu naravnost čudno kakšne težave ima, pa mu/ji ne bom zato napisal nehi se smilt samemu sebi pa nared to pa to pa bo. Na žalost tko simpl ne gre.   

[noname1]

Punce so problem ja, ampak bolj je problem v tem, da si želim veze toda kadar pride do tega, da bi lahko s kakšno kaj bolj resnega začel, kar ne morem in res ne vem v čem je fora.

Me po eni strani zelo spominjaš name. Tudi sam si želim, da bi imel dekle, vendar tu se vse konča, saj imam kup stvari, ki me pri temu omejujejo: ne vem kje jo najti, ne verjamem v to, da so ženske različne, ne verjamem v to, da bi bil kateri všeč in... ja, ne vem kje je fora... Ne razumem jih. Ali pa tudi jih, vendar kadar povem kako jih razumem, potem slišim, da jih razumem narobe.

[alexx]

Morda pa bi nehal razmišljati NN, in počakati, da se zgodi. Se sprostiti.  Nisi ne prvi ne zadnji, ki pri 25-ih nima dekleta.
Prav to tuhtanje, te vodi v izolacijo. Ženske niso matematična enačba, ki jo je treba preštudirati.   Pusti, da se zgodi. Seveda pa se ne bo zgodilo, če boš ves čas doma. 

[ljubica]

Morda pa bi nehal razmišljati NN, in počakati, da se zgodi. Se sprostiti.  Nisi ne prvi ne zadnji, ki pri 25-ih nima dekleta.
Prav to tuhtanje, te vodi v izolacijo. Ženske niso matematična enačba, ki jo je treba preštudirati.   Pusti, da se zgodi. Seveda pa se ne bo zgodilo, če boš ves čas doma. 

Razen, če bo akviziterka...

[vista66]

U pismu ste se razpisal. No ena stvar je, da na stvareh, ki me motijo resnično probam kaj naredit, da bi jih izboljšal ampak ne gre to čez noč. Druga stvar, ki je, je to da je težko napisat vse kar človeka teži. Punce so problem ja, ampak bolj je problem v tem, da si želim veze toda kadar pride do tega, da bi lahko s kakšno kaj bolj resnega začel, kar ne morem in res ne vem v čem je fora. Ne rabim pomilovanja od vas, rabim kakšen nasvet, če je imel kdo podobno težavo in verjemite da delam na tem. Drugače pa vsi imamo neke težave, ki so za drugega težko razumljive pa zato se ne sme drugega obsojat kok je bedn. Verjemte tudi meni se zdi pri komu naravnost čudno kakšne težave ima, pa mu/ji ne bom zato napisal nehi se smilt samemu sebi pa nared to pa to pa bo. Na žalost tko simpl ne gre.   

bi kaj bolj resno začel....po moje se ljubezen ne začenja...ampak pride sama...s spoznavanjem...lani je izšla ena knjiga slovenskega avtorja...pravi, da je osvajanje vsak korak, ko se dva spoznavata..korak k boljšemu poznavanju drugega..

in potem se zgodi...poljub...objem...seks   

všeč mi je nekaj, kar je pisalo v knjigi Ženske, ki preveč ljubijo: seks ni razgalitev telesa, je razgalitev duše..

ko pride tako daleč, da se upaš razkriti drugemu, se razgaliti pred njim...takrat si si blizu z njim...

zato nikar nikamor hitet..

[alexx]

Razen, če bo akviziterka...

Zakaj se mi dozdeva, da imaš neke izkušnje ljubica.  Znam te puško, dok si pištolj bila. Ali pa je obratno.

[Nabc]

da si želim veze toda kadar pride do tega, da bi lahko s kakšno kaj bolj resnega začel, kar ne morem

Enak problem sem jaz imel v srednji šoli in na začetku študija. Proti koncu študija sem pa premagal ta strah.

Seveda pa se ne bo zgodilo, če boš ves čas doma.

Tukaj se ne bi strinjal. Meni je uspelo najti punco brez da bi sploh hodil ven. 

ampak pride sama...s spoznavanjem...lani je izšla ena knjiga slovenskega avtorja...pravi, da je osvajanje vsak korak, ko se dva spoznavata..korak k boljšemu poznavanju drugega..

in potem se zgodi...poljub...objem...seks   

ko pride tako daleč, da se upaš razkriti drugemu, se razgaliti pred njim...takrat si si blizu z njim...

Recimo kdaj je pa čas, ko naj bi si bil z nekom tako blizu, da bi potem šle stvari tako daleč? En teden, en mesec, pol leta...?

[alexx]

Brez iti ven? Jau...a si jo naročil kar po katalogu...  

[martinca]

Pisec te teme,  pač začneš na novo in spremeniš svojo usodo trajno samske osebe : namreč to ti grozi.  
Upanje o ničemer ne odloča.
O tvojem življenju odloča tvoje ravnanje, tvoje odločanje.  

Pri 25 letnem trajno samskem je težko pričakovati neko spontano ljubezen, ki da bi naj prišla.     Ok recimo  da bo : ampak ženska bo v teh letih morda zasedena - saj nimaš 17 let več, ko bi blo več prostih kot pa vezanih. Nimaš nobene garancije.

Kako se pa obnašaš do žensk? Ali živioš aktivno socialno življenje, vsako soboto v disku, zbirališču mladine ?

Če doma samevaš, ne bo ...  Sam spoznavaš, da te spontana sreča ni ujela, torej, bi pomagala le akcija, ne pasivnost.

[ljubica]

Razen, če bo akviziterka...

Zakaj se mi dozdeva, da imaš neke izkušnje ljubica.  Znam te puško, dok si pištolj bila. Ali pa je obratno.

Ja, je bila ena Strela iz Jasnega......

Alexx, jaz te imam preprosto rada! Res!
Hvala, ker si!
In res sem pogrešala tvoje poste!
Tiste dni, ko se bova spraševali, ali sva sploh komu ljubi, se dajva obvezno spomniti druga druge.
Ok?

[alexx]

Tiste dni, ko se bova spraševali, ali sva sploh komu ljubi, se dajva obvezno spomniti druga druge.
Ok?

OK ljubica moja. Tudi jaz imam tebe rada. Saj itaq veš. 

[ljubica]

 

[noname1]

Vista, ne bi se strinjal, da ljubezen pride kar sama. Če nič ne narediš zato, da se vse skupaj začne, potem ne bo nič iz tega. Kaj pomeni narediti, to je drugo vprašanje. Samo še zdaleč pa ni racionalen odgovor: "Ne se sekirat, bo že sama prišla." Sama pride samo smrt. Če nismo protagonisti na določenem življenjskem področju, ne bo nič na tem področju.

Jaz mislim, da bo lahko temo preimenovali v "Kako in kje naj Rvd (in še kdo drug) pride do punce."

[Nabc]

Pri 25 letnem trajno samskem je težko pričakovati neko spontano ljubezen, ki da bi naj prišla.     Ok recimo  da bo : ampak ženska bo v teh letih morda zasedena - saj nimaš 17 let več, ko bi blo več prostih kot pa vezanih. Nimaš nobene garancije.

Kaj pa npr. 25-letnik, ki je imel le eno punco, resno zvezo?

Sam spoznavaš, da te spontana sreča ni ujela, torej, bi pomagala le akcija, ne pasivnost.

Ravno zaradi tega sem pred nekaj leti vzel stvari v svoje roke, ker se je izkazalo da stavek "Ne išči, ampak pusti da se zgodi" ne drži ravno. Po drugi strani sem pa punco spoznal ko sem najmanj pričakoval. Gre za splet okoliščin, ko si preprosto ob pravem času na pravem mestu.

Jaz mislim, da bo lahko temo preimenovali v "Kako in kje naj Rvd (in še kdo drug) pride do punce."

 

[martinca]

Kaj pa npr. 25-letnik, ki je imel le eno punco, resno zvezo?

Ta ima več več možnosti  iz več razlogov :  praviloma ni pasiven glede punc, saj že ima za seboj izkušnjo o prehodu znanstva/srečanje/prijateljstva v ljubezensko razmerje. Zato že pozna korake (prvega, drugega, tretjega, vse). In ima v zvezi s puncami več samozavesti, kot nekdo neizkušen pri 25 letih.

Verjamem pa, da se neizkušen 25 letnik počuti dosti bolj izgubljeno, ne ve, kako se obnašati, kako realizirati svoje želje.

Začni aktivno iskati punco, Rvd. Občutek vrednosti bi se ti dvignil predvsem, če bi bil v dvoje, če prav razumem.

Sem tud sama trajno samska, čeprav že imam 34 let, ampak druge vzroke.
Pravim pa, da imaš VSE možnosti, posebno zaradi tvoje mladosti. Nujno ti je samo redno socialno življenje ! 

[Danijel85]

Zdravo Rvd,

Evo nisem bral vsega ker se mi ne da in mi tudi ni do tega da bi bral neke ideje oz. nasvete od kogar kol ki ni bil v taki situaciji. Ker kdor tega ne doživi tega ne more vedet, sploh pa tisti ki ima partnersko vezo v rani mladosti (govorim v letih 16>) pa čeprav je to zgolj zato da jo ima, ne more vedet kako se ti ali pa jst počutiva. Zato ti dam nasvet in prve roke. Vse kar delaš delaj za sebe, išči samega sebe, ker ko se boš našu boš z večjim veseljem hodu ven, počel boš stvari ki te veselijo, in posledično boš spoznal pravo osebo ki ti bo nudila tisto kar si želiš in tudi iščeš pri partnerki.
Praviš da bi rad nasvet in ne tega da bi te imeli za zgubo. To maš čisto prav, res nisi nič slabši kot recimo tisti ki podre vsak dan drugo punco. Ubistvu si veliko boljši. Res je da družba sili v tej smeri da se spolni odnosi ali pa partnerske zveze začenjajo zelo zgodaj (mam skor občutek da bo to kmalu v vrtcu) in če gledaš zgolj iz stališča da se tako naučiš socialnih stikov potem je to res. Je pa tudi res da se v tako zgodnjih vezah lahko naučiš tudi veliko napačnih stvari... in najbolj neugodna je ta da se ne naučiš živeti sam biti sam svoj gospodar, živeti kot tebi paše. Ker če se tega naučiš je tudi ko pride do partnerske veze in potem lahko tudi posledično do končanja te veze, veliko lažje zaživeti ponovno ker nisi toliko vezan na partnerjeve hobije partnerjevo potrditev. Enostavno veš kaj si in kako živeti sam.
Zato nasvet nikar ne hiti v neko vezo kjer boš "srečen" raje se poglobi v sebe, počni in raziskuj nove hobije, ustvari svoj svet kjer boš ti gospodar in ne boš potreboval potrditve drugih da si srečen. Srečen si takrat ko ljubiš sebe, in če ljubiš sebe tudi lažje ljubiš vse ostale LP Danijel

[martinca]

Pri 25 letih je razvoj osebnosti človeka že zaključen. Zato je nesmiselno čas vlagati vase, v škodo druženja z ženskami ! Bolje da se toliko star odrasel samec spravi v akcijo glede življenja v dvoje.  Ni več najstnik niti adolescent, da bi se šel polaganja glavne pozornosti samemu sebi, saj je razvoj njegove osebnosti že končan. Ta sistem življenja je STRANPOT OD ŽENSK IN OD LJUBEZNI ! Tud če bi se kakšni ženski dopadel,  ji na tak način ne bo znal priti blizu, lih zato, ker se je skozi glavna leta mladosti naučil brigati predvsem zase ! Raje se naj samski človek  uči prilagajanja sočloveku. Razen če ima namen ostati samski do smrti? Kar dajte si zdaj neizkušeni 25 letniki še dodatno zapreti vse poti v dvoje s podajanjem v samsko kolesarstvo in druge samotne športe, namesto v skupinske izlete,  skupinske peš- pohode preko kluba mladih ali kaj imate   

Tisti ki pri trajno samskih 25 letih mislite, kako da ste vi fajn in kako je še vse pred vami in vam nič ni treba, ne vem, če imate prav. Trajno samska oseba po svojem 30. letu brez izkušnje zveze pa je že tako zelo vpeta v svojo trajno samskost/samovoljnost in "lastno gospostvo", h kateremu ti pozivaš, dragi Danijel, da je to njen nespremenljivi del njene osebnosti. Namreč, drugačne kot samske, se ni nikoli spoznala ; zato jo   ogroža vsako, celo nujno prilagajanje sočloveku. Tako da sploh ne more pustiti drugemu do sebe, kot mlajši bi ji morda še zneslo! Največjo škodo pa delajo današnje življenje v virtualnem svetu, kadar človek obenem nima družbe tudi v živo     Z leti postane trajna samska oseba v živo ob stikih, vse bolj plaha in tudi pretirano kritična do morebitnega partnerja/partnerke.  Ob vsakem poskusu - navaditi se na dvojino - nenavajena bližine v dvoje, občuti ogroženost, tako da celo zaljubljenost ne uniči premočnega občutka, da je  napadena njena neodvisnost, samostojnost in lastno odločanje...  Prehod iz samskega stanu v življenje v dvoje doživlja kot nekakšen vrtoglavi preskok v drugi svet, česar se zboji. Zato umikanje postane iz navade železna srajca. In sterega konja težko učiš novih manir.
No z leti je vse manj možnosti, ker so vsi vezani in poročeni...

Da bi utišal vse glasnejše spoznanje o svoji manjši nesposobnosti  prejemanja/dajanja/deljenja svojega telesa/srca  z drugim,  trajno samski srednjih ali zrelih let za neuspeh krivi nagledane partnerje, češ da niso nikoli pravi ali vredni. Stremi  k z-idealizirani podobi partnerja, nekje tam daleč zunaj, s katerim da se kao čakata, e poznata se še ne..  In celo ob že dopolnjenemu 30. ali 39. ali 42. letu takšni sami sebi lažejo s tolažbo,  da "še ni pravi čas " . Podobne  neumnosti mu tupi tudi kakšna mamica, pa 80 letna soseda in še kdo zaradi tolažbe in tudi naivnega optimizma, ki vsaj začasno malo uniči frustracijo zaradi samskosti. Poznam več takih, obeh spolov, sicer ne bi pisala.

Preprečitev trajne samskosti se začne s priznanjem, da je to rešljivi problem, imenovan spolna zavrtost/čustvena zavrtost, ki mu je glavni boter praviloma kompleks manjvrednosti, napačna prepričanja, predvsem pa odpoved socialnim stikom v tej smeri že v najstniški dobi ! Torej, ZAČETI NA NOVO, še enkrat, pri 25 so še VSE možnosti, saj bo pri 35 težje.

[marina.]

Amm lep pozdrav vsem skupaj. Sem se odločil da še jaz malo napišem o sebi in kaj me muči, če ima kdo kakšen dober nasvet. V glavnem za uvod: star sem 25 let, faksa je konec, hodim v službo katere ne maram ampak denar je pač treba služit (čeporu me bodo odpustili ker zaradi zamorjenosti ne morem delat), na zunaj zgleda da je vse v redu ampak niti približno ni tako. V glavnem že celo življenje sem slabe volje, skoz imam občutek da me noben ne mara razen družine, punce si ne znam dobit, kadar je kdaj na temu da bi imel s kakšno globjo vezo se ustrašim, se kar ne morm sprostit, nevem kaj mi je. Čeprou si najbolj želim da bi mel eno. Me močno frustrira to že vse.  Sem preveč prijazen, skoz gledam da drugim ustrežem na koncu  pa js nasrkam, ker prijaznosti noben več ne ceni. Moje razpoloženje v enem dnevu neizmerno niha od največjega zadovoljstvo do totalne potrtosti, tesnobe res sploh nevem kako je možno da preživim. Nevem kako si pomagat berem te motivacijske knjige pa mogoče za minutko pomaga, pol pa vse po starem. Vem da če se kmalu nič ne spremeni je moja življenska pot zagotovo 1985-2011 (do tega novga leta bom še počakal), ker res ne morem več zdržat vsega tega. Pač sej ni panike nismo vsi za ta svet. To je neka zelo groba verzija, čist bedn napisana še to ne znam, ampak zdele ne morem več pisat, ker me je spet čist sfukal. Edin kar ratam vesel je ko gledam na uro pa vidim kako se sekunde pomikajo pa si mislim wiiiiii pa sm že par sekund bližje smrti.

Tudi jaz večkrat pomislim na smrt, samo se bojim delat samomor. To pa zaradi razočaranja v ljubezni. Včasih je bolje bit sam, kot da te ljubljena oseba zatolče na dno, zato jemlji to samskost za boljšo zadevo kot slabo zvezo. Samo pri tvojih letih še vse pride, saj si še deček skorajda! Danes se ženijo moški do 40, tako da kar počasi, mogoče poskusi za začetek dobti punco na ona-on portalu.

[Rvd]

No sej neizkušen sem na tem da resne punce še nisem imel, to ne pomeni, da nisem imel nič z njimi pač po domače povedan mutil sem, samo resne pa še nisem imel, čeprau je na trenutke zgledal, da jo imam. No v glavnem dva problema sta. Sem totalno preveč izbirčen, drug problem je pa da sem preveč prijazen in sicer, če že na začetku do punce ful ne čutim, nočem začet z njo, ker obstaja res ogromno velika možnost, da jo bom zapustil, kar je pa problem, saj nočem biti prasec in jo prizadet. Veliko jih vidim si izbere enega malo za res malo za šalo in po dveh mesecih fuka ajde dijo in jih boli moški spolni organ. Js tega pač ne morem  dejansko bi se sekiru, da bi eni tako krivico naredu. Pa ta izbirčnost, nevem kaj narediti, sam men jih ma res ful malo žensk lep obraz (brez zamere), kar mi je najpomembnejše in me dejansko ful nervira, ker brez tega ne morem globjih čustev razviti, kljub temu da ima osebnost fenomenalno. Bedno ampak kaj čem, verjetno bo obup svoje naredil in se bo pač treba sprijznit, samo občutki pa ne bodo takšni kot bi mogli biti.