Kako lahko pomagam osebi v času paničnega napada?

[A_Girl]

Pozdravljeni!

Sem nova na forumu. Zanima me, kako lahko pomagam bližnji osebi v času napada panike, da ji vsaj malo oblažim občutek tiščanja v prsih, ter strah pred smrtjo?

Vesela bom vsakega odgovora
A_Girl

[trzinka]

Pozdravljena!

Najbolj pomembno je, da se oseba zaveda, da ima panični napad, takrat je prisoten največji možni strah, ki pa se ga lahko omili najprej z obiskom pri psihoterapevtu in nato pri psihiatru.
Jaz sem bila v večini primerov mojih napadov sama oz. takrat nisem vedela, da je to to. Smrtni strah, ki se plazi po možganih in telesu potrebuje tolažbo in prepričevanje, da ti ni definitivno nič, ampak dda to delajo možgančki. Seveda, če so vsi zdravniški pregledi prej opravljeni, da se izključi možna fizična bolezen.
Meni je kognitivno vedenjska terapija v kombinaciji z ADji zelo pomagala. Poskusi pregovoriti tebi ljubo osebo, da se vključi na naš forum, ali da si prebere vsaj kakšno knjigo na temo anksioznosti, depresije in paničnih napadov.

Pa veliko sreče

[moonica]

v času paničnega napada je meni najbolj pomagalo, da me je oseba skušala zamotit ... oz. dala nasvet kako se zamotim sama (štetje, računanje in podobne miselne zadeve, če je prisoten strah, da se ji/mu bo zmešalo, derealizacija - potem je dobro, da si pove (oz. ji poveš ti) naj pomisli kje je, kaj počne - pa to prav one malenkosti in tipanja, da začuti kaj, material itd. -- da si npr. reče zdaj prestavim levo nogo za en korak naprej, to nardiš, potem začutim, da sem na trdni površini, primem v roke mobitel in tipam (brez gledat tisto stvar) kaj je pod prsti ... take kao banalne reči takrat lahko ful pomagajo) ... in nasploh pomaga to, da nisi sam, da je ob tebi nekdo, ki mu zaupaš

[Gegec]

Meni je v času povišanega strahu (ne bi rekla še ravno temu panični napad, ker je bil časovno daljše) najbolj pomagal sprostitveni cd z vodinimi vajami. Tako sem lahko misli preusmerila tudi kam drugam.
Sedaj ko že nekaj več vem o anksioznosti in paničnih napadih in po opravljeni kognitivno-vedenjsko terapiji pa imam še vedno občutek, da nekaj lazi za menoj. Ampak tako izrazitega strahu in občutkov nimam več. Res pa je, da trenutno nisem izpostavljena dejavnikom, ki bi ta strah lahko izzvali.

Drugače pa vsakodnevno pred spanjem poslušam sprostitvene cd-je in tako v miru zaspim.

[A_Girl]

Hvala vsem za pomoč. Včasih mu pomaga, da mu dam mrzle obkladke na gležnje, (mrzlo preusmeri pozornost) drugič to sploh nima pomena. Vedno poskušam nekako preusmerit njegovo pozornost, da se ne ukvarja z bolečino, ampak vedno tudi ne pomaga. Bil je na vseh preiskavah in je zdrav, tako, da s srcem ni nič narobe, kljub temu, da ima v času napada občutek tiščanja in težko diha. Vedno ga postane zelo strah, včasih se kar trese, včasih pa ima potne roke in podplate.

Upam, da bova kmalu šla čez to-zanj težko preizkušnjo.
Hvala za vsak nasvet

[gogi]

Občutek tiščanja....oteženega dihanja...to je tesnoba, ki je tut mene spremljala, vendar so tudi meni pomagale KVT vaje, TRIS itd..

[vesnav]

Tako nekako kot pravi Moonica,
obenem pa mu daj občutek, da je strah neupravičen oziroma dovolj prepričljivo mu poskušaj dopovedati, da je lahko siguren, da se vse strašno ne bo zgodilo.
Pa sproščanje, masaža hrbta na primer..

[piaa32]

Pozdravljena,

sem tudi ena os sotrpink paničnih napadov, ki so se mi po stresnem življenju zadnje dva meseca začeli stopnjevati do te mere, da jih imam kar nekaj na dan, kljub antidepresivom in helexom. Začelo se je že pred 4 leti. ko sm napade doživljala v trgovinah, poši, prireditvah. POtem sem zbolela za depresijo in anksioznostjo. Imela sem vse možne bolezni. Hodila 1 leto k spihologinji, prvic mi je pomagalo. Res sem se ji zaupala. V letu 2009 se mi je stanje ponovilo, začela sem z asentro in po enem letu sem mislila da sem zdrava. KOnec junija sem asentro ukinila in avgusta so se začeli novi strahovi, prvo sem imela hemoroide notranje, dva meseca sama kri, nic mi ni pomagalo, strah, da sem resnicno bolna. Potem sem šla do odličnega proktologa, ki mi je to zadelo rešil. Pojavile so se nove težave. Kupili smo novo stanovanje, problem denar (krediti). Pripravljati sem se začela za zagovor diplome, imam dva mala otroka, v službi kot komercialistka odgovorna za trženje želim biti čim uspešnejša, kljub zelo slabi plači. Po vrhu vsega pa imam partnerja, ki je skoraj cele dneve od doma in sem večinokrat sama. Izgorela sem. Napadi so se začli postopoma, do te mere, da sem se doma enkrat dobesedno sesedla, odpeljana v bolnico nekaj pregledov in spet depresija. No začela sem z asenttro v kombinaciji s Helexom, vendar sedaj po 6 letnih lahko rečem, da stanje ni kaj dosti bolše. 2-3 ure po Helexu je mir, potem pa spet vročina, vrtoglacica, občutek da bom padla. Najbolj grozno se pocutim v kuhinji, ko kaj mešam, pripravljam, takrat imam občutek, da bom padla v "pisker
2 in pa za mizo, da me skoz nazaj vleče. Grozno. V ponedeljek mam psihiatra, dogovarjam pa se tudi za psihoterapijo. Trenutno sem na bolniški in zivim iz dneva v dan.

Lep pozdrav, Piaa

[amarina]

Pozdravljeni,
 panični napadi so zelo zahrbtni, ko že ravno misliš  jooj zdaj sem pa zdrava,
že dolgo ni bilo nobene panike, ne v trgovini, ne na cesti , ne v službi , nisi več v onem razpoloženju" kaj pa če jaz ne bi v to gužvo, pa prireditev , pa sejem" ... potem pa te nedolžen nedeljski obisk mercatorja  vrže v tako paniko, da se komaj držiš na nogah , se obešaš na voziček, vse ti gre na živce, listka ne najdeš , bašeš robo v voziček, potem pa čudežno mesar se lepo počasi pogovarja s tabo in kupiš ne samo goveje zrezke, pa kar še pljučno. Nkupovanje čisto brez glave. Panika me tako spremeni , da ne vem nič ,ne najdem nič,kartice, denar, ključi...to kar leti okrog mene.  Če že vstrajam , da ne grem vem iz trgovine, je to tako, kot da bi mi izpraznil glavo.
POmaga samo mir, svež zrak, pa nič zahtev, nikjer nikogar.
V zadnjih dveh mesecih sem preobremenjena, služba zahtevna, malo denarja, problem parkiranja, mama v bolnici, iskanje nove službe, dve tožbene zadeve na sodišču, 2 kronični bolezni od prej...mislim rabim enega da mi bo poštimal prioritete, kaj prej in kaj potem, ker jaz ne morem več. Spanje 4 ure in pol potem zbujanje in potem muka do jutra. Ko je treba vstat sem kot povožena mačka. Meni je počas že vsega zadost. Zdaj sem zbolela in ostala doma.

[Petruša]

A-girl,
meni zelo pomaga, če se usedem, globoko diham, pijem vodo, in si sama pri sebi mislim: Petra, toje samo še en panični napad, saj veš da je samo panični napad in da bo minil. Sama pri sebi mora dojet da to so samo panični napadi in da ni nič narobe z njo. Poskušaj ji preusmerit misli na nekaj lepega. Jaz delam v gostilni in če čutim da se neki dogaja, da bom doživela panični napad, se poskušam z nekom menit, ni važno kaj, samo da usmerim misli na nekaj drugega. Meni govor veliko pomaga. Mogoče bi lahko tudi njemu. Če te slučajno ni, ko se ji zgodi panični napad, pa naj te pokliče. Naj ti pove kaj se dogaja.
ne vem, meni to nekako pomaga... Nismo pa vsi ljudje isti.
lp
Petra

[zoja]

 A_Girl, pozdravljena!

Sem tudi sama "žrtev" paničnih napadov, tako, da pišem iz iskušenj. Zelo težko bi ti dala kak pameten nasvet, ker ko jaz dobim panični napad se mi vedno znova pojavi kak nov simptom in vedno z nova mislim, evo to je to, zdaj bo pa konec, ta panični napad je pa drugačen od vseh prejšnih, tako, da zagotovo gre za kako infarkt, kap,..zdaj bo nastopila smrt..Ja malo smešno se sliši, tudi jaz se smejim ob pisanju, a ko se mi to zgodi ni niti najmanj smešno , pa če prau živim za dan , ko mi bo  .  Tudi moj partner ima s tem resne težave, ker ne ve kako mi v tem renutku pomagat. Meni najbolj pomaga, da odprem okno, da se skoncentriram na dihanje- seveda, če mi uspe, najbolje je preusmerit pogovor na kaj drugega, a kaj , ko je hudičevo težko..Zadnjič sem bila pri psihiatrinji, ta mi je svetovala, da ob nastopu paničnega napada le tega poskušam odgnati : pojdi proč od mene, nič mi ne moreš, že tolikokrat si bil pri meni pa mi nisi mogel nič, tako, da tudi tokrat mi ne boš...nekaj v tem smislu... Ravno, danes sem ga na tak način poskušala pregnati, ne bom rekla , da je takoj odšel, celo uro sem se mučila na tak in drugačen način, ampak z besedam, ki mi jih je predlagala psihiatrinja sem se vsaj za kratek čas zamotila...Težka borba je to , vsaj zame...
Kakega recepta ti nisem napisala, a upam, da sem te vsaj toliko potolažila, da nisi edina, ki se spopada z vprašanjem kaj  v tem trenutku storiti?? Mislim, da je največ na nas samih, največ bomo morali sami narediti, da se bomo lahko spopadli s to pošastjo 

Veliko sreče
lp

[zoraja]

Pozdravljeni,

sem nova na forumu in sem pravkar prebrala vse napisano.

Tudi meni se že skoraj eno leto pojavljajo takšni napadi. Prvi napad se mi je zgodil, ko sem bila v avtu, na avtocesti. Ker nisem vedela kaj se dogaja z menoj, sem posledično postala še bolj panična. V tistem sem klicala mamo in je rekla, naj diham v robec - naj vdihujem svoj izdihan zrak, saj se mi je kri zasičila s kisikom. Takrat mi je to pomagalo. Šla sem h zdravnici, kateri sem povedala vse simptome ki sem jih imela, in je rekla, da ne ve kaj bi to bilo. Isti da, a zvečer, sem šla na urgenco, ker se mi je pojavil v še hujši obliki.
Roke sem imela potne, po telesu me je najprej mrazilo, nato mi je bilo vroče, slišala sem kako glasno mi razbija srce, nisem se mogla umiriti, težko sem dihala, in ob misli na zadušitev mi je srce bilo še hitreje.
Vzeli so mi kri, nekaj dni za tem so mi naredili holter monitoring.... vse je bilo ok.

Nato se mi je pojavil napad ponovno. Spet na avtocesti, v avtu. Ker sem bila sama sem se ustavila, poskusila spet vdihovati izdihan zrak, a se mi je tokrat zdelo, da mi gre ves kisih v glavo. Ne znam opisati, ampak zdelo se mi je, da mi bo razneslo glavo. Nisem vedela kaj je zdaj zopet to.

Od lanskega aprila sem imela nekje 20 takšnih napadov. Še danes ne vejo kaj je to. Mislijo da izvira vse iz psihe. Ampak nikoli se mi to ni dogajalo! Recimo, vsak dan grem na sprehod. Če gre kdo z menoj je bolje, kot če grem sama. Če hodim 30min se mi včasih moti, vidim temne kroge, imam težko sapo (vzrok ni slaba kondicija), obraz in roke mi zalijejo mravljinci, zelo zeham... Ne vem kako naj odpravim to paniko, ta strah, saj se mi zdi da me je to zelo začelo ovirati. Avtomobila si sploh ne upam več voziti, saj sem se v tem času že dvakrat zaletela (na srečo ni bilo nič hujšega) in sem tako odvisna od drugih.

Ima še kdo enake probleme kot jaz? Kako se sami spopadate s temi problemi?

Meni pomaga če imam vklopljen radio (tudi ko spim), da se s kom pogovarjam oziroma da nekoga poslušam. 

[krasendan]

Pozdravljena...

tole je pa kr mal hecno, da ne vedo kaj bi to lahko bilo...

Opisuješ popoln panični napad namreč...Sploh, če niso fizično nič najdli pri tebi...in so izvidi bp...

In po vsej vrjetnosti gre za psihičnega izvora...in to boš morala sprejeti in od tu naprej...Sej se da...So obvladljivi, je pa potrebno nekaj truda vložit...

Piši nam še kaj, kaj se drugače dogaja s teboj...!

[papaja]

Pozdravljeni!

Tudi jaz imam enake tezave kot vi.
Pred kratkim sem se pridružila forumu, da bi videla kako se drugi spopadate s temi stvarmi.

Včeraj zvečer sem po 10 mesecih imela panični napad. Kar naenkrat sem dobila tisti občutek derealizacije, vrtenje oz. omotičnost, slabost, razbijanje srca, tresenje....
Bila sem cela prestrašena.

Glede na to, da že eno leto obiskujem psihologinjo vem, da se mi zaradi občutko pri paničnem napadu ne mora nič zgodit.
Ampak včeraj so bili občutki takooooo resnični bila sem prepričana, da bom ravnokar padla v nezavest Bila sem čisto brez moči. Bala sem se vstati s postelje. Poskušala sem se pomiriti z dihanjem, s fantom sva se sla neko miseno igrico ampak nic....sploh mi ni nc pomagalo. Po pou ure je vse skupaj minilo.

Torej po 10 mesecih, ko sem mislila da sem se znebila napadov panike se je včeraj ponovil.  ne vem zakaj.
In danes sem zaradi tega že celi dan tesnobna ker se bojim, kdaj se bo to ponovilo.
Njekje v sebi vem da je bil to samo napad panike ampak po drugi strani pa se bojim, da je z mano nekaj narobe(tako kot na začetku pred 5 leti)

[zoraja]

Krasendan,

Z menoj se dogaja zelo podobno, kot z ostalimi...
Vem, da sem bila v stresu v času, ko sva s fantom imela probleme, ampak zdaj jih več nimava, napadi pa se še pojavljajo. Lani sem šla par krat h psihoterapevtu. Ne rečem, da mi ni pomagalo, ker mi je. Ampak še vseeno ni bilo to to... Recimo nikoli prej me ni motila množica ljudi. Danes, ne grem nikamor, kjer se počutim utesnjeno. Zakaj me je množica naenkrat začela motiti, ne vem.

Sicer pa, ko sem imela prvi napad, sem rabila 1 teden, da sem se zopet povrnila v normalno stanje.

No ja, razmišljala sem s kakšno vedenjsko terapijo, ker sam si mislim da, ne moreš pomagati. Vsaj jaz si ne morem, čeprav sem poskušala.

[krasendan]

Živjo Zoraja,

zelo rada bi ti takoj povedala zakaj se naprimer sedaj bojiš množive, prej se pa nisi in seveda na vse zakaje...pa nimam odgovorov...Pa da ne boš narobe razumela...točno vem o čem pišeš, ker sem tudi jaz doživljala podobno...

Tudi jaz sem poskušala na vse možne načine...najti rešitev, jap je nisem najdla...sem pa ugotovila, da moj cilj ni več, da me ni strah množice naprimer, ampak, da ta strah obvladam...To je bila prelomnica v mojem zdravljenju...počasi je šlo potem na bolje...ko sem popustila...naprimer...me je blo strah enga lesenega mostu, ker se je vsake tolk neprijetno majal...jst pa vsak dan gor pa dol po njem...in vsakič znova mislila, da sem izgubila tla pod nogami-panika (vem, mogoče banaln primer, ampak mi je ostal dobro v spominu in podobno reagiram v drugih situacijah)...potem sem si rekla, lahko me je strah...tko vsaj 10x....nekajkrat in napetost v meni je popustila...no bistvo je da sem strah obvladala...

Zdi se mi, da bi bila za začetek kar fina kakšna KVT terapija...kjer se naučiš kar nekaj tehnik, kako preusmerit misli, se soočit itd...bistvo je, da tudi če se na začetku zdi vse neumno, s ponavljanjem zadeve preneseš v sebe...ponotranjiš jih...uspeh, motivacija...to pride kasneje...čez mesece....nikoli takoj!

Pa še nekaj...Včasih nas je pa tut lahko česa strah...In ne potrebujemo biti supermeni in supervumenke

Zato sem ti v prejšnjem postu napisala, da se da....da se lažje živeti!


Papaja...vrjamem, da si se ustrašla, da bo šlo spet vse jovo na novo...ampak zavedaj se, da nisi ista, kot pred enim letom...več veš in drugače veš...in imaš podporo pri psihologinji in pri nas...tvoj strah je razumljiv in tokrat racionalen...sedaj ga boš pa obvladala...Zgodil se je pač panični napad...tebi dobro znan...in that's it...samo...zgodil se je...Ne rabiš se sekirat, kdaj bo spet...Ne potrebuješ te obremenitve! Stisni se k nekomu v varen objem, ali pogovori se s kom, ali pa le naredi nekaj lepega zase...pocartaj se!...potem pa le še pogumno naprej!

Obema želim vse dobro in veliko poguma...pa tuki smo za vas...

Pišita še!

lp

[*Lily*]

Pozdravljena, A-Girl!

V času preden sem začela jemati AD-je in Helex mi je najbolj pomagalo, da me je partner dobesedno za rokco odvlekel na kavč, me dal ležat na trebuh, on pa je legel zraven mene in me božal po hrbtu. Zraven mi je pa neštetokrat povedal, da panika ni smrtna ampak se je rodila iz mojih prestrašenih misli.

Potem, ko sem začela jemati AD-je in včasih kakšno pomirjevalo pa sem našla drugi način. Vsem znancem sem dala nalogo, da na list napišejo vsak po sto vprašanj, ki se tičejo mene osebno ali pa vsega drugega. Ob napadu panike sem vedno vzela iz predala en list in začela odgovarjati na vprašanja. Panike so hitro popustile saj so bila nekatera vprašanja takšna, da sem morala kar precej napeti možgane, da sem nanje lahko odgovorila:
- kakšni so bili moji prvi čevlji z visoko peto
- kako je bilo ime mojemu prvemu mačku
- v kakšnem položaju sem imela prvi spolni odnos
- kaj je konkrement
- kje je Nisshin...
Te listke sem nosila v torbici še nekaj mesecev po tem, ko so se panični napadi povsem prenehali. Imela sem boljši občutek, če so bili tam.

Poskusi, morda bo pomagalo tudi tebi.

LP. Lily.