Depersonalizacija, Deralizacija, Depresija in Anskioza

[Novavie]

Pozdravljeni vsi skupaj! Naj vam še jaz na kratko predstavim svojo zgodbo...mogoče pa pride komu prav,pa bova že dva,ki sva v istem 'šmornu'  ...Izhajam iz Zelo urejene druzine-med seboj se Zelo razumemo in v bistvu z očetom in mamo funkcioniramo kot Zelo dobri prijatelji. Najvrjetneje me zato ze Celo življenje muči domotožje in svojega Doma zato nemaram zapuščati za dlje časa pogosto. Celo življenje sem si želela delati v kozmetiki,in na svojem,torej,kot samostojna podjetnica,uspelo mi je pred kratkim,Na kar sem Zelo ponosna,saj sem stara Komaj 22let. Ljubim,to,kar delam in sem tudi uspešna,torej,lahko bi rekli,da je moje življenje izpopolnjeno. Pa ni. Po 3 mesecih uspešnega delovanja se mi je sredi belega dne zgodila na poti v službo slabost,pospeseno bitje srca,dušenje,prepričana sem bila,da mi Bo odpovedalo srce. Zdravnica mi je priporočila zdravila Dominor,Ki jih jemala pribl. mesec dni,malo so mi pomagale,toliko,da sem se znebila napadov panike,vendar pa se mi je podrl celoten imunski sistem,nastopila je tesnoba Oz.dušenje in 2 meseca sem bila obremenjena z mislijo 'kaj pa če pozabim dihat' ,med govorjenjem mi je večkrat nastopil občutek, da mi bo zmanjkalo sape,skratka,nič prijetnega...Tesnoba je minila takorekoč iz danes na jutri in nekega dne sem se zbudila popolnoma brezvoljna, ves svet se mi je zdel prevelik, brezvezen in v glavi so mi nastopile negativne misli...Depresija...Odločila sem se za jemanje antidepresivov, ki mi jih je zdravnica predpisala že nekaj časa nazaj, pa sem se odločala in tuhtala ali naj začnem z njihovo uporabo ali ne, saj se bom tako morala odpovedati alkoholu, ker pa sem drugače po naravi energično bitje,polno energije in veselja,tako da grem rada tudi v družbo in na zabavo, sem se težko odločila, vendar sem vedela, da je to zame dobro...Antidepresive jemljem zdaj skupaj 14 dni, začela sem z 1/4, nadaljujem z 1/2 1x na dan...prvih pet dni sem mislila, da bom dobesedno umrla...Pojavili so se še večji stranski učinki-napadi panike v hudi obliki,tresavica,močno potenje,negativne misli so me morile nonstop,kar vleklo me je,da prebiram slabe stvari in potem sem se tako ustrašila, da imam mogoče kako drugo bolezen, psihozo,shizofrenijo,itd...da me je zopet oblilo,postalo mi je slabo in bila sem popolnoma iz sebe...Zdaj,po 10 dneh jemanja je to minilo,vendar pa je nastopila faza,ko se počutim odtujeno od svojega telesa, težko se zberem, težko se skoncentriram,spala bi lahko 24h na dan,težko dojemam,počutim se odsotno in najtežja so zame jutra,ko ustanem in komaj registriram,kaj se dogaja,občutek težkega telesa me muči tekom celega dneva,težko grem med ljudi,čeprav se prisilim in grem,vendar se ne počutim najbolje, razpoloženje mi na čase zaniha,vse se mi zdi 'preveliko zame',težko gledam in ne počutim se ravno najbolje,čeprav me oblijejo tudi trenutki lahkotnosti in sreče,in spominjam se svojega življenja pred to 'nezgodo',vendar se potem spet spomnim na to,kako mi je,to me pripelje do tega,da se moram prav pogledati v ogledalo, da se zavedam kdo sploh sem ...zaradi boljšega občutka...Dogaja se mi,da se zelo nemirno počutim v avtu,če vozim sama,občutim nelagodje...Sem nervozna in močno se potim,imam pa tudi občutek suhih ust,zato popijem do 2l tekočine na dan, vendar pa nimam apetita...Še vedno sem prestrašena,kaj se z mano dogaja in kdaj se bom povrnila v svoje 'prvotno'stanje,kdaj bom spet nazaj prava JAZ,moram pa poudarit,da se vsaj zvečer počutim dobro,sploh če sem doma in sedim za računalnikom;)...Sicer se mi zdi, da se mi je stanje precej izboljšalo, vendar pa me trenutni občutki znajo kar precej zamorit...Drugi teden začnem s terapijami pri psihiatru, sama sem naredila že pravo študijo glede duševnih bolezni,stranskih učinkih AD-jev,tako da upam na boljše čase.... Pozdravčki vsem!

[Kitarist]

Jaz sem nekako proti sintetiki. Mogoce tebi pomagajo ampak ponavadi lahko tudi ADji povzrocijo depersonalizacijo/derealizacijo zato bodi previdna.

A ves kaj je vzrok tvojih tezav?

Pri meni se je vse nekako podrlo zaradi pretiranega kajenja in straha ki sem ga dozivljal pri kajenju. Vem kako se pocutis ker je res bedno ko se spomnis kaksen si bil vcasih in kako pozitivno si dozivljal zivljenje in sebe sedaj je pa vse drugace. A verjetmi da bodo spet casi ko bos spet lahko zadihala le vztrajati je treba. Sicer vcasih se tudi vprasam kaj pa ce ne bom ampak vseeno se je treba borit.

Ja bedno je tudi tole imeti pri tako mladih letih ampak ko to mine bomo lahko spet uzivali na polno in tudi verjamem bomo bolj cenili zivljenje nasploh.

[Novavie]

Kitarist,hvala za tvoje besede...Mislim,da bom že diplomirala iz prebiranj člankov o depersonalizaciji in depresiji,vendar,ker se mi je to prvič zgodilo,sem se ustrašila na smrt...Hitro sem padla v ta 'šmorn',vlečem se pa na žalost step by step...Svoj vzrok sem poiskala,vem že od samega začetka,da me je v to pahnila moja prenaporna služba in pa moja prevelika ambicioznost,saj sem si vedno naložila prreeeveč stvari,ki bi jih dejansko lahko izpeljala...Potem pa se je začelo,najprej tesnoba,nato depresija,začela sem z jemanjem AD-jev,na začetku sem skoraj umrla,ker so se mi simptomi panike,tesnobe,slabosti vrnili v še hujši meri,zdaj pa je to minilo,ampak sem pa konstantno 'zadeta',težko spremljam okolico okrog sebe,najraje bi samo spala,ne počutim se dobro,odtavam v svoj svet,skratka čudno je...Razmišljala sem,da imam mogoče tudi agorafobijo,saj težko grem med ljudi,moti me evforija,vožnja v avtu,sploh če vozim sama,navsezadnje pa me je to pripeljalo do tega,da sem se začela raziskovat v vse podrobnosti,kar se prej nisem,saj priznam-sem bila huda materialistka do sebe in sem najlepše stvari,ki so se dogajale okrog mene enostavno spregledala...Čutim,da so vsi ti stranski učinki mogoče moji strahovi....hmmm Mogoče sem pa prvi primerek na zemlji,ki mu ad-ji ne bodo pomagali? uff,pa te moej misli...

[Suzy]

Ojla Novavie

Pozdravljena med nami.
Mislim,da je dobro da si sama spoznala kaj te je pahnilo v takšno stanje.Preobremenjenost pri katerem
pozabiš nase in na svoje telo je velikokrat vzrok za počutje,ki ga opisuješ.
Torej priporočam ti,da nekaj ukreneš za svoje dobro počutje:
Poskrbi za zdravo in uravnoteženo prehrano!
Odloči se za redno telesno dejavnost. Izberite si tisto, ki vam je v veselje!
Uravnoteži delo in zabavo!
Privošči si dovolj spanja, redno izvajajte telesne vaje in vaje za sproščanje!
Ne pozabi na sprostitev in mirno dihanje!
Izogibaj se prevelikih količin nikotina, alkohola in kofeina!
Spoznavaj stres in svoje odzivanje na stresno situacijo!
Ohrani odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta!
Sprijazni se z okoliščinami, ki jih ne morete spremeniti!
Ugotovi optimalno raven stresa, ki vam omogoča največje dosežke brez uničujočih posledic!
Bodi sposobna reči NE, ko česa ne zmorete ali ne obvladate!
Vprašaj se, kaj je najslabše, kar se ti lahko zgodi? Bodi pripravljena sprejeti najslabše in potem mirno poišči izhod iz najslabšega!
Tvoje odločitve naj bodo uresničljive, sicer je bolje, da jih sploh ni!
Za svoj stres ne krivite drugih!
Pozabi na popolnost!
Ceni tisto, kar imate!
Zaupaj v ljudi!
Razvijaj prijaznost in berite dobre knjige!
Pogovarjaj se o svojih težavah in predvsem – smej se in veselite se življenja!
 
ADji pa potrebujejo nekaj časa,da začnejo delovat,pri nekaterih hitreje,pri drugih dlje časa.Tudi stranski učinki so pri določenih izrazitejši,nekateri jih pa sploh ne občutijo.
Želim ti vse dobro in,da se čimprej počutiš bolje...

[Novavie]

Suzy,lepa ti hvala za te vzpodbudne besede...Kot sem že napisala,najhujši stranski učinki jemanja ad-jev so minili v prvih 7 dneh,zdaj pa me muči konstantna utrujenost,zeeloo slaba koncentracija, depersonalizacija in to,da se ne morem popolnoma zavedati sebe in svojega telesa...mislim,zeelooo cuden feelling...najhuje je zjutraj čez popoldne,zvečer se vse skupaj malo umiri...Resnično upam,da mi bodo ad-ji končno prijeli v polni meri,saj bo danes že 15 dan,ko jih jemljem...Komaj čakam,da začutim spet sebe v polni meri,in da se znebim določenih strahov,ki so se mi pojavili...Oh,pa to življenje ...

Tudi tebi želim vse dobro in lepo***

[Kitarist]

Zanima me kako ti dozivljas depersonalizacijo/derealizacijo?

A si to ze imela pred jemanjem ad jev?

A ko se pogledas v roko cutis kakor da ni tvoja kakor da si v zamiku? Ali samo cutis kakor de ne mores zadihati zivljenja? Ali recimo stvari vidis kakor da sanjas oziroma niso nekako resnicne ceprav ves da so?

ADji ne bodo pozdravili Deperesonalizacije/Derealizacije morda bodo samo prikrili simptome.

Ce te kaj vec zanima mi lahko pises privatno sporocilo pa me lahko kaj vprasas.

[Novavie]

Hey kitarist!

ewo,ti bom kar jawno odpisala,mogoče bowa komu lahko pomagala  ...V bistwu se je začelo tko,ko sem začela jemat Cipralex,torej AD-je,in so se najprej pojavili hudi napadi panike,tesnoba,wsega sem se bala,ker nikakor nisem pričakowala tako hudih stranskih učinkow...potem pa je to w roku 5,6 dni minilo...Zdaj me skoraj nikoli weč ne oblije tista čudna 'slabost' oz. mrawljinci,zeelooo redko,pa jih jemljem že 15 dni...Se mi pa dogaja,da imam občutek težkega telesa,malo zaplawam w swoj swet,čutim neko 'zadetost',kot da telo nebi bilo moje,čepraw se dobro zawedam same sebe...Najhuje je zjutraj,čez popoldne,zwečer pa se stanje nekako umiri...Sem ugotowila,da mi je neprijetno,ko sem zunaj na odprtem prostoru,mogoče agorafobija,hitro mi pade koncentracija in razpoloženje mi niha,ko se z nekom pogowarjam recimo na kawi,se po nekaj časa zagledam vanj in se mi ne da niti goworit...Tako,kot si rekel,kot da sem v nekem zamiku,w fazi težkega dojemanja...uff,si nekako predstawljaš zdaj?

[Kitarist]

Hm morda je rahla depersonalizacija/derealizacija prisla na plan zaradi panicnih napadov.

A si sla na kaksne preglede? Kandida? Sladkorna? Alergije? in ostale zadeve ki bi bile lahko povzrocitelji tvojih napadov?

Meni se je vse zgodilo zaradi panicarjenja pod vplivom prevelikih doz marihuane pri tebi pa kot govoris zaradi sekiranja in prevelikih ciljev.

Ce ugotovis da se ti stanje slabsa zaradi AD jev se posvetuj z zdravnikom.

Torej cutis kakor da telo ni tvoje ceprav ves da je tvoje in ga hoces cutit ce prav razumem? Vse ti deluje kot v sanjah kot bi bla zadeta al pa recimo kot obcutek takoj ko se zbudis tist moment a ves o katerem obcutku govorim?

Kaj pa okolica kako dojemas?

Kaj pa vem ce vidis da ti AD ne odgovarjajo probaj kaksne druge.

Zakaj pa ne probas najprej s senjtazevko ki je naraven AD? Ima manj stranskih ucinkov in ne povzroca se vec imbalanc kakor jih ADji. Veliko ljudi ne je sentjanzevke ker se tepe z ostalimi zdravili oziroma pri nas je nekateri psihiatri sploh ne poznajo.

V nemciji je prvi AD ki ga predpisejo Sentjazevka in je uspeh veliko boljsi  ali pa enak kakor pri ostalih mocnejsih sinteticnih zdravilih.


Deprim je kar v redu, sicer nekateri so govorili da je 425mg visoka doza pa sploh ni saj bistvo doze pri sentjazevki je odvisno od kolicine hypericina. Drugod je recimoa normalna doza 2.7mg hypericina recimo pri nas je 1 tablet 425mg deprima okoli 0,75-1,3mg( sicer to mene zelo moti ker niha kolicina hipericina pri Deprimu in sem ze razmisljal da bi kupil kaksno boljso varjanto ki nima ravno nihanja).

Jaz sem trenutno samo na 1 na dan pa se to ga vzamem zvecer.

Sicer sama se odloci kaj hoces. Vem pa kako ti je ko ves kaksna si bila vcasih sedaj pa ni tega. Ampak vse pride nazaj le truditi se je treba.

[Novavie]

Sem imela Dominor,kao naravni blažilec stresa,deluje nekako na mlečnih beljakovinah (nisem 100% če sem se točno prav izrazila in mi je preprečil le napade panike...Zdaj s cipralexom je pa tako,da moram biti res vztrajna,in ga jemat,ker pridejo rezultati po 3-4 tednih...ewo,neboš wrjel,danes dop. je bila kriza,zdaj se pa počutim presenetljiwo dobro za popoldne...malo sem se zamotila in nehalo me je tako odnašat,kot prejšnje dni...Problem v meni je,da se vsake stvari preveč ustrašim,malo hipohondra je v meni ...Vrjamem v svoj boljši jutri in tudi v tvojega...zato smo,da si pomagamo! Vesela sem,da vidim,da nisem sama w tem 'šmornu' ,razumem twoje občutke,itak jih pa wsak dožiwlja malo drugače....Je pa res,da je moja narava taka,da ko sem enkrat po domače povedano v 'riti' potem ne widim izhoda in razmišljam še bolj negatiwno...Pa tudi glede agorafobije,ki se mi je začela pojavljat-ugotovila sem,da je vzrok v tej depersonalizacije...zakaj? ker sem se tako ustrašila tega,da sem mislila,da se dobro počutim samo doma,ko grem pa med ljudi sem pa totalno odklopljena in počutila sem se čisto majho in težko spremljala okolico okrog sebe,nasploh dogajanje okrog sebe....Uff,naj bo vsak dan za milimeter bolje

[Sofia-Del_Sati]

...ewo,neboš wrjel,danes dop. je bila kriza,zdaj se pa počutim presenetljiwo dobro za popoldne...malo sem se zamotila in nehalo me je tako odnašat,kot prejšnje dni...

 

Vrjamem v svoj boljši jutri in tudi v tvojega...zato smo,da si pomagamo! Vesela sem,da vidim,da nisem sama w tem 'šmornu' ....

 

....Je pa res,da je moja narava taka,da ko sem enkrat po domače povedano v 'riti' potem ne widim izhoda in razmišljam še bolj negatiwno...

isto jaz, ampak tega se bova odvadili a ne? 

...Pa tudi glede agorafobije,ki se mi je začela pojavljat-ugotovila sem,da je vzrok v tej depersonalizacije...zakaj? ker sem se tako ustrašila tega,da sem mislila,da se dobro počutim samo doma,ko grem pa med ljudi sem pa totalno odklopljena in počutila sem se čisto majho in težko spremljala okolico okrog sebe,nasploh dogajanje okrog sebe....

imava podobne probleme. s tem, da jaz obožujem klavstronefobijo, ker se počutim varna v majhnih in zaprtih prostorih, brez ljudi. Jaz bi bla idealna kot ptič v kletki, pa še pokrita kletka. Ampak to morava spremeniti, ker sva človeka, odprta, nasmejana in z vso pravico uživati življenje. Je tako? Tako je!

Uff,naj bo vsak dan za milimeter bolje

pa ne samo mm, s časoma cm, m, km!!!

Lp- Sofie 

[Novavie]

Sofia...mene pa napada agorafobija,strah pred strahom,hmm wse se kopiči,najbolj srečna sem doma pred raćunalnikom...Stranski učinki me nekaj hecajo,ampak JA,TAKO kot si rekla,BOWA ZMAGALE!

[LONDON]

Končno našel pogum ,da sam nekaj napišem ,rabil bi kak nasvet in pomoč koga ki jemlje AD Ecytara.Po enotedenskem jemanju teh ad se mi zdi da je vse skupaj le slabše in neznosno .Kaj naj nardim.Hvaležen bom vsakega odgovora.

[Sofia-Del_Sati]

Končno našel pogum ,da sam nekaj napišem ,rabil bi kak nasvet in pomoč koga ki jemlje AD Ecytara.Po enotedenskem jemanju teh ad se mi zdi da je vse skupaj le slabše in neznosno .Kaj naj nardim.Hvaležen bom vsakega odgovora.

Bravo London za pogum!!!    

Glede Ecytara ti lahko samo to povem, da ga zelo hvalijo, zaradi hitrega učinka. Kaj več bodo povedali tisti, ki imajo dejansko izkušnje s tem!

Lp-Sofia 

[alexx]

V začetku je "normalno", da se počutje še poslabša. Na žalost.

Koliko pa jemlješ? Ecytaro je treba tako, kot večino AD-jev postopno uvajati. Po pol tabletke prvi teden. Nekateri jemljejo tudi samo 1/4, prav zaradi slabega počutja ob uvajanju.
 

Imaš kakšno pomirjevalo, da ublažiš težave?

[Novavie]

Heyyy London! Očitno imava isti problem...Jz jemljem ad-je 17 dni,pa so najhujši simptomi minili w enem tednu,ko se je telo nekako nawadilo na 1/4 tabletke,zdej pa jemljem 1/2 tabletke že teden dni in se mi dogaja močan občutek nerealnosti, nervoza, suha usta, imam občutek težkega zawedanja,čepraw se wse zawedam dobro, nihanja razpoloženja, potim se, ni mi da bi šla w družbo...skratka...kr neki...najbolj wesela sem,ko grem spat,močno upam na boljše čase! Kaj se pa s tabo dogaja?

[Novavie]

aja,pozabla napisat...pomirjewala nimam,ampak zdej so mi ti občutki postali tako moteči,sploh čez dan,da bom najwrjetneje prosila w petek,ko imam prwo terapijo,da mi predpiše kak Helex...ravno za trenutno krizo

[LONDON]

Njprej se vam zahvaljujem za pomoč in takojšen odziv.Še le pred 10 dnevi sem zbral pogum in o svojih težavah spregovoril z svojim os. zdravnikom.Naj vam povem, da se takšnega enostavno ne poznam.Najraje bi prespal dneve in noči a kaj ko je treba živeti z tem ampak ne vem več kako.Zdravnik mi je predpisal te AD ecytaro in naročil da teden dni jemljem po pol tabletke.A kaj ko je vse le huje in slabše.Zadnje 3 dni se z mano dogaja  marsikaj ,ne vem če je to normalno.Zdi se mi  ,da je vse le še huje stiska,nemir ,tesnoba,tresenje šklepetanje z zobmi,nespečnost (vstajam vsako uro in to po cele noči), zmedenost,poslabšan vid .....  tako ,da enostavno nisem sposoben biti med ljudmi ,službi.... groza.Doma imam sicer pomirjevala apaurin 10 mg  ,bi lahko z tem vsaj malo umilil svoje stanje ,ne da bi ogrožal nadaljno zdravljenje z Ad.Bojim se da tega nisem sposoben ,saj v tem trenutku se tako počutim. Že z pisanjem tega posta imam težave kaj napisat kot, da sem nepismen ne vem no .....So ti stranski učinki normalni ali se dogaja le meni?

[Novavie]

Dragi LONDON! Pravilno, da si napisal tale post,tudi jaz sem doolgo časa imela težave,kako pristopiti..Že to je tvoj korak k boljšemu počutju...Vrjetno si prebral moj prvi post,kaj se je dogajalo meni...1,2,3 sem padla v ta šmorn, ven se pobiram ja...čez 2 dni bo 2 meseca...Najprej panični napad,potem 2 meseca hude tesnobe in potem,čez noč-depresija...aweš kolikokrat na dan se wprašam,kaj mi je bilo treba v podjetništvo,da sem zdaj taka razvalina...ampak,brezveze se obremenjevat zakaj,čemu...nima smisla...Zdaj smo na poti ki gre STEP BY STEP na boljše počutje...Jz jemljem ad-je prvič (CIPRALEX), danes je 17 dan in sem doživela skoraj pol napisanih stranskih učinkov...Pa čeprav nisem verjela,da bo tako mala tabletkica SPLOH kaj dala od sebe...1/4 pa sploh nič...Prav zapisujem si vse stranske učinke od začetka in naj te potolažim...Prvi teden, že takoj ko sem uzela prvo četrtinko,me je zgrabila še hujša panika,kot kdajkoli prej v življenju,TESNOBA,še več negativnih misli na kup,kar vleklo me je,da preberem na netu kaj SLABEGA in groznega,da se NAPSIHIRAM v najbolj možni meji,na način; kaj pa če imam to,kaj pa če se mi stanje poslabša,kaj pa če se mi zmeša  in me odpeljejo....In VSAKIČ me je polilo groznoo,in za bruhat občutki,konstantno čez dan...Edina sreča, ki me spremlja že od takrat je, da VSAJ spim ponoči,ampak to je itak od posameznika odvisno...Torej, po 7 dneh so ti 'intervali' minili,vendar pa me zadnjih 10 dni daje občutek,ki ti ga težko objasnim...občutek neresničnosti,kot da me je samo telo,ter vid,ampak nič čustev...totaslno sem brez čustev,težko grem med ljudi,sploh strah pred odprtimi prostori in pred drugimi ljudmi sta zelo izrazita...Pa ne v neg. smislu,da bi mi kdo kaj storil,ampak ker jih ne morem 'zaćutiti' kot včasih...Včasih občutek ujetosti v svojem telesu,včasih občutek odtujenosti...Nervoza,potenje in težko preživljanje juter ter popoldnevov sta moja stalnica že teden dni...zmedenost in pozablčjivost tudi...Še vedno ne vrjamem iz srca da mi bodo ad-ji pomagali,saj se počutim še 100x slabše,vendar jih vzamem z veseljem...malo nelogično kaj? Veš ,toliko člankov,ki sem jih tu prebrala in toliko podpore,ki sem jo tu dobila,me vedno potolažijo,da se bom počasi začutila in zaživela,kot včasih...Imam različne strahove,vendar se vsak dan 'bolj' prepričam in dopowem,da so doma samo w moji glawi...Tudi med ljudi bom še šla in hodila po starih tirnicah svojega življenja...Priporočam,da začneš tudi s kako terapijo,jaz začnem v v petek in se je po pravici povedano,želim...Da sestavim plan kako se pobrati in da me nekdo,ki ne živi skupaj z mano po svoji presoji oz. videnju postavi nazaj na realna tla...Ni lahko,vendar ko gledam teh kriznih 17 dni nazaj,si rečem,kaj sem bila neumna,ko sem se psihirala,wsak dan sem prežiwela,brez da bi se mi karkoli zgodilo...Beseda zmešalo se mi bo NE obstaja,umrla bom,tudi ne,poznam pa občutke,zaradi katerih res na čase ni vredno da bi člowek žiwel,ampak MINEJO! jaz sem zdaj še wedno pod wpliwi stranskih učinkow,kot sem rekla,ampaksem prišla wsaj do tega napredka da se za računalnikom in ponoči,pred spanjem počutim dobro...Diagnoza:ker ne razmišljam,oz. nimam časa razmišljat...ampak ,tako kot sem ti rekla,STEP BY STEP;) pa BO..bOM WESELA,da mi odgoworiš in podeliš z mano še twoje mnenje...

[LONDON]

Lep pozdrav  zopet iz moje strani.Ker sem zadnji teden preživljaj najtežje čase v svojih 31 letih vam z veseljem sporočam ,da mi je včerAJ uspelo dan preživeti tako kot v zlatih dobrih časih  :wav:Kar nisem mogel vrjeti ,da lahko pride do take spremembe čez noč.Lahko pričakujem da se stanje izbolšuje ali je le svetel  trenutek v vsej tej bedi? Ali je možno da so Ad-ji začeli z delovanjem po 9 dneh?Moram še omenit,  da imam doma zlatega 3 letnega sinčka in komaj čakam ,da se začnejo takšni pozitivni dnevi saj sva včeraj po dolgem času oba začutila eden drugega in se predajala igri na sončku čist cel dan BOŽANSKO!!.Upam kmalu na še več takšnih dni preživetih z družino,saj sta moja sončka bila tega prikrajšana in to zelo:( Moram pa priznat ,da še vedno ne spim in tudi ne po zaužitjo pomirjeval.Ampak sedaj lahko grem vsaj v službo in se pogovarjam z sodelavci ne ,da bi me bilo tega strah .Mislim ,da se nekaj premika na bolje vsaj upam.Naj bo to zaenkrat vse lep pozdrav vsem ,ki smo v isti godlji in glave pokoncu in skupaj skozi to trnovo pot saj nam bo uspelo.

[Novavie]

No, krasno,zelo lepo slišat takle post...Jz se sicer še po 19 dneh spopadam s to noro zadetostjo od tableta,ampak se mi tudi zdi,da počasi prihajam k sebi,tudi strahovi počasi odhajajo stran od mene,počasi prihajam nazaj med ljudi,in upam,da se bom sestavila ko prime enkrat na ornk...pridejo swetli in tudi temni dnewi,wendar ko se naučimo sprejeti te občutke brez groze,gre počasi na bolje...Drži se,pa kar tako naprej!