FORUM Nebojse.si
Novice:
 
*
Dobrodošli, gost. Prosim, prijavite se ali registrirajte.
Ali ste pozabili aktivirati vaš račun?
četrtek, 12. november 2026 ura: 10:32


Prijavite se z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seje.


Strani: [1]   Pojdi dol
  Natisni  
avtor Tema: Koga če sploh koga imamo depresivci blokiranega  (Prebrano 2836 krat)
vista66
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 297


« dne:: ponedeljek, 22. november 2010 ura: 12:17 »

starša, otroka, odraslega? brala sem o manični depresiji..a imamo mi iste blokade kot menični depresivci v down fazi? vsi? ker v nadaljevanju  je pisalo tudi o tistih, ki niso dobili nobenih spodbud od staršev..to bi naj bili dolgočasni starši..ne vem kam se naj uvrstim...prosim če kdo ve...  rozicodam
Prijavljen
Arwen
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 6.469


vsi smo orli


« Odgovori #1 dne:: ponedeljek, 22. november 2010 ura: 12:45 »

 Embarrassed ma, mi ni čist jasno vprašanje... sprašuješ, če smo koga odpikali? jp, smo...
Prijavljen

V prav vsakem trenutku lahko svobodno izbiram in vsaka izbira določa smisel mojega življenja
Aslan
Global Moderator
Heroj
*****
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 7.894


Kraljestvu našega življenja vladamo mi sami.


« Odgovori #2 dne:: ponedeljek, 22. november 2010 ura: 13:39 »

Verjetno misliš na ego-stanja iz koncepta Transakcijske analize (TA).

Moje mnenje je, da uvrščanje sebe v teoretske koncepte kot take ne prinese rešitve.
Vsak človek je individum, s svojo lastno zgodbo ...
Biti v procesu psihoterapije, ki deluje po koncept TA pa zagotovo prinese nova spoznanja o sebi.

Če naši starši niso bili ljubeči in se niso odzivali na naše potrebe,
potem lahko naš notranji negujoč Starš ni dovolj razvit, je pa lahko zato glas notranjega kritičnega Starša zelo močan ... zelo odvisno od posameznika, kakšna sporočila dobva v otroštvu, katera od njih ponotranji in katera ne. Prav tako je v nas samih lahko zelo glasen prilagojen Otrok, dočim svoboden Otrok, ki bi si upal raziskovat svet pa je zatrt (in nam sproža anxo recimo) ..... Vse te vzvode svojega delovanja ozavestimo, raziščemo in nadgradimo skozi psihoterapijo.

Prijavljen

Resnični prijatelj je ta, ki te drži za roko in se dotika tvojega srca.
vista66
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 297


« Odgovori #3 dne:: ponedeljek, 22. november 2010 ura: 18:07 »

vauuu aslan, zelo razumljivo in točno to, kar me je zanimalo


tnxxxxxxxx  rozicodam
Prijavljen
Roza
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 115


« Odgovori #4 dne:: sreda, 08. december 2010 ura: 20:40 »

Kje sploh preberete takšne stvari? Obstaja kakšna zanimiva knjiga?
Prijavljen
trzinka
Heroj
******
Odsotni Odsotni

Spol: Ženska
Prispevki: 3.815



« Odgovori #5 dne:: sreda, 08. december 2010 ura: 21:18 »

Kje sploh preberete takšne stvari? Obstaja kakšna zanimiva knjiga?
Rozi, nekateri študirajo psihoterapijo Smiley in nam tako lahko dajo nasvet.Drugače imaš pa v knjižnici tudi dovolj knjig, kar povprašaj rozicodam
Prijavljen
Star
Aktiven član/ica
**
Odsotni Odsotni

Prispevki: 180



« Odgovori #6 dne:: sobota, 11. december 2010 ura: 21:47 »

Verjetno misliš na ego-stanja iz koncepta Transakcijske analize (TA).

Moje mnenje je, da uvrščanje sebe v teoretske koncepte kot take ne prinese rešitve.
Vsak človek je individum, s svojo lastno zgodbo ...
Biti v procesu psihoterapije, ki deluje po koncept TA pa zagotovo prinese nova spoznanja o sebi.

Če naši starši niso bili ljubeči in se niso odzivali na naše potrebe,
potem lahko naš notranji negujoč Starš ni dovolj razvit, je pa lahko zato glas notranjega kritičnega Starša zelo močan ... zelo odvisno od posameznika, kakšna sporočila dobva v otroštvu, katera od njih ponotranji in katera ne. Prav tako je v nas samih lahko zelo glasen prilagojen Otrok, dočim svoboden Otrok, ki bi si upal raziskovat svet pa je zatrt (in nam sproža anxo recimo) ..... Vse te vzvode svojega delovanja ozavestimo, raziščemo in nadgradimo skozi psihoterapijo.

Če naši starši niso imeli dobrih vzorcev, ki bi jih prenašali na svoje potomce, potem ne gre pričakovati, da se bo otrok razvijal  v vse najboljše. In bo iskal sam že v fazi sodelovanja s straši ali brez njih ter na koncu prišel do določenih spoznanj v praksi, če se lahko obrnem na gesto teorije knjig, po kateri sprašuje uporabnica.
Prebirala sem knjige kot mala punčka, ki je ostala sama na svetu, sama s seboj. Skozi prakso sem le potrdila teorijo, čeprav z vzponi in padci, vendar sem z vztrajnostjo dosegla prakso, ki jo potrjuje teorija. Zato ne berem več knjig, temveč prakticiram le še prakso. Naenkrat se zaveš, kako je teorija drugačna od prakse. Slednja drži. Zmožen jo je vsak vpeljati v svoje življenje, čeprav je potrebno ogromno truda, da absorbiraš celoto. To vem, zato lažje živim.

In če kdaj povem resnico, ki ni ujčkanje tu gor, ne potrebujem pritožb, če me nekdo prizadane, se mi ne opraviči in se grdo na ta račun obnaša do mene. Tudi meni ni potrebno poslušati jokanja, pa ga toleriram. Ko ima nekdo nečesa dovolj. Pa morda nič ne stori zato, da bi se kaj spremenilo.
Kako gre tista, vsi smo si ralični, drugače občutimo, čutimo, delujemo. Mar moram požreti marsikaj, čeprav žaljenje, ker tako jamrajo tu gor, da pozabijo na druge, ko koga prizadanejo? Nisem predpražnik, zato ne dovolim, da se to izvaja iz strani uporabnikov.

Če bom blokirana prav, vendar je potrebno pogledati vse zorne kote, ko druga stran ne pomisli, da s početjem koga nehote užali, prizadane, ker ima sam s seboj težave.

Toleriram marsikaj, to, da me nekdo žali in prizadane, pač ne. Zato je na vsakem, da se zbrihta in pomisli, kaj bo s svojimi besedami podal sogovorniku. Nisem robot. Ne razumem, zakaj pritožbe, če nekdo sam nekaj stori in mu nekdo samo nakaže, kako se je obnašal do nekoga in je cela "veselica". Zakaj?
Vsak naj premisli, kaj komu z besedami nameni. Nisem se vtikala, dokler se niso začeli vtikati vame, v moja občutja in čustva.

Ne bom blokirana zaradi nekaterih, ki ne poznajo manir, ker se ne pustim teptati! Kot le ti v realnem življenju in le to prakticirajo. Prosim!

Če bi želela, bi storila cel halo že prvič. Pa ga nisem, ker razumem. Pa sem bila napadena.

Menim, da težave ljudi niso razlog, da se lahko znašajo nad nekom. Če sem se temu uprla, upravičeno, me pač blokirajte. Vsak pa naj pri sebi malo počisti, da bo uvidel, kje je presegel svojo mejo do drugega. Cry
Prijavljen

Dobro vjeruj u ono što želiš i zapamti, izgubljeno je samo ono, od čega smo se odrekli.
U životu poželi samo jedno: da ne voliš izgubljeno i da ne izgubiš voljeno!
noname1
Izkušen član/ica
***
Odsotni Odsotni

Spol: Moški
Prispevki: 473



« Odgovori #7 dne:: sobota, 11. december 2010 ura: 21:53 »

Starš, otrok, odrasel... Če že vpeljemo ta koncept je treba vpeljati tudi to, da so vsi trije v nas različno prisotni in razviti. Recimo, če otroka že od rojstva nimamo uveljavljenega, potem ga tudi blokiranega ne moremo imeti. Nekaj nam je vsem skupno, nekaj nam je pač različno. Vsi imamo torej starša otroka in odraslega, vendar  različnih intenzitetah.
Prijavljen
Strani: [1]   Pojdi gor
  Natisni  
 
Pojdi na:  

oglas oglas ETIKETA medicinski slovar
Powered by SMF 1.1.5 | SMF © 2006-2008, Simple Machines LLC

Društvo DAM in uredništvo Portala Nebojse.si ne odgovarjamo za vsebine prispevkov na Forumu in vsebine komentarjev novic.
Vsi komentarji so lastništvo osebe, ki jih je napisala. Za njihovo vsebino so odgovorni njihovi avtorji.
Stran je bila ustvarjena v 0.034 sekundah z 19 povpraševanji.