Odpor do telesnih stikov

[Lady_S.]

Mal prespala...

"Ko se človek odpre/zaupa napačni osebi"... dostikrat tega ne ve, dokler ne pride do tega. Saj nihče nima ravno fetiša se odpirat napačnim osebam, menda. Nimam se za naivno bitje (nasprotno, zaradi preteklosti sem precej previdna, lahko bi rekla, da je to skoraj večkrat moja "ovira") in več ali manj vem, kaj pričakujem in kaj mi vzbuja občutke zaupanja pri partnerju. No, tokrat sem se zmotila in to ravno pri človeku v katerega sem vlagala največ upanja in s katerim sem dejansko začutila, da bo vse ok, da bo razumel.
Krivda je malo močna beseda, jaz bi rekla bolj, da lahko sprejmemo odgovornost. Za naivnost?
Ljudje imamo svoje ponotranjene vzorce in, ko prihaja do odnosov si dostikrat zgradimo "sliko" na podlagi teh vzorcev. Torej, dejansko so naša pričakovanja in hotenja tista, ki nas pustijo na cedilu. Kar pa ne spremeni dejstva, da on v mojih očeh sedaj pomeni blizu nule. In martinca, ni nobene možnosti, da prideva zopet skup, tega si niti pod razno ne želim več. Edino kar mi je žal in ne razumem, je to, da gre brez pojasnila. Da nima toliko vesti, pogledat mi v oči še enkrat- če ne zaradi mene pa zavoljo in iz spoštovanja do vsega kar sva si zaupala. Pa tega očitno ne premore. Jaz sem oseba, ki želi imet stvari razčiščene. Tako odrezat pa...brez besed sem.


Piši kar te je mila volja noname, saj tudi v realnem življenju naletavamo na take ljudi/grenke izjave.

Puncam tule pa hvala
Sicer vem, kako je noname mislil "in general". Saj nihče nima nič proti /teoriji/, a, ko se le-ta zadeva oseb, ki jim to vzbuja grde spomine in občutke /na prakso/, žal vse postane malo drugače.

[Toja]

Lady_S. ...

[Sinuska]

Z eno fajno forumašico sem govorila o moji vrsti zlorabe. Ko mi je dala tale link, se nikakor nisem mogla strinjati z naslovom, ker se pod tak naslov moj zapisek nekako ne more uvrstiti. Ampak je prišel mimo nn, in usmeril tok ravno na moj mlin. Tako, da zdaj pašem sem.

Da, jaz sem se zelo intenzivno družila s svojim morilcem. Eno leto sva bila srečen par.  Kako me je ljubil! Kako me je objemal! Kako mu je bilo žal! Koliko rožic sem dobila.... po dejanju. Začelo se je ob hudo depresivni mami, ki me ni nikdar videla. Naučila sem se, da nisem pomembna, da sem pač nič. Pa pride gimnazija, največji frajer na šoli.  Kemija u iber. Tako sem čakala princa in je le prišel. Dokler... Ne vem, kako se je začelo. Bil je zelo jezen človek. To sem takrat razumela kot odločen moški, ki ve, kaj hoče.  Mama me je ob svojih napadih jeze večkrat premikastila. 1+1=? Torej, če bom dovolj pridna, me ne bo natepel/a.  Ker pa sem se na nek način že začela boriti za svoj prostor pod soncem, se je začelo. Prepiri, pretepi, grožnje, da me bo ubil... (zapustila sem ga šele, ko me je hotel ubiti na javni prireditvi in so ga redarji odvlekli stran.  Kadar sva se borila na samem, kot da ni bilo nič, tokrat pa ga je bilo sram in me je potem pustil pri miru.) Po vsakem prepiru pa prekrasen strasten sex. Pri sexu pa sem le lahko pokazala moč nad njim na nek način. Hotela sem še in še. Še bolj močno in še bolj močno, da začutim, koliko me ljubi. Včasih je šlo predaleč, najbrž do tam, kar bi stroka imenovala posilstvo. A jaz sem neskončno uživala. Kako ga premagam, kako sem vendarle jaz superiorna. 
Kasneje sem iskala same take moške. Ko sem imela nekoč nežnega... za crknit. Kaj naj s takim počnem? 
Zdaj se mi zdi vse jasno: nizka samozavest, kako samospoštovanje neki?, nevidnost, nepomembnost, še ena ovca v vrsti za odstrel...
Zdaj se učim novih reči, a sem vesela, da sem tole pogruntala, ker me od nekdaj preganja, pa nisem niti znala povedat, kaj mi je. Ko pa je Slavka nekje  objavila post o ljubezni, me je zadelo v srce, ker sem videla z druge plati. (ali pa sem v situaciji: več kot berem, več simptomov imam) 
Zanimivo mi je, da čustva, ki jih ob vsem tem imam, nekako niso več pomembna. Pač se je zgodilo, nikakor se ne obtožujem, ne jokam na to temo... nič. Gledam racionalno. In čakam na priložnost, da začnem vse znova.

[Libby]

Hotela sem še in še. Še bolj močno in še bolj močno, da začutim, koliko me ljubi. Včasih je šlo predaleč, najbrž do tam, kar bi stroka imenovala posilstvo. A jaz sem neskončno uživala. Kako ga premagam, kako sem vendarle jaz superiorna. 
Kasneje sem iskala same take moške. Ko sem imela nekoč nežnega... za crknit. Kaj naj s takim počnem? 

kako te razumem, sploh to zgoraj

[Sinuska]

Točno vem, kaj misliš, libby, a je težko to priznati, ker je kot neka sramota. Depresijo priznati? mala malca! 

Edit: brišem smajlije. 

[Slavka]

Sinuska  saj sva se že itak o tem pogovarjali, pa ti tudi javno izrazim podporo ob tvoji zgodbi...

Včasih rabimo res samo en drobec, nekaj, kar v nas osvetli temne kotičke, kamor so se zavlekli naši strahovi. In ja...vsi konec koncev nekaj kompenziramo...največkrat v odnosih z nasprotnim spolom.

Jaz še pred enim tednom nisem vedela ZAKAJ se tako obnašam, kot se...zakaj imam take potrebe...saj imam vendarle doma VSE kar rabim. Očitno pa je še nekaj več...znotraj mene... 

Tako, kot je tudi znotraj tebe...ko si dobila namesto objema udarce si bila šele "zadovoljna"... zato ti tudi nežnost ne prija in rabiš nekaj, kar ti povzroča adrenalin in vzbudi v tebi moč po dokazovanju....

Po vsakem prepiru pa prekrasen strasten sex. Pri sexu pa sem le lahko pokazala moč nad njim na nek način. Hotela sem še in še. Še bolj močno in še bolj močno, da začutim, koliko me ljubi. Včasih je šlo predaleč, najbrž do tam, kar bi stroka imenovala posilstvo. A jaz sem neskončno uživala. Kako ga premagam, kako sem vendarle jaz superiorna. 

Zanimivo mi je, da čustva, ki jih ob vsem tem imam, nekako niso več pomembna. Pač se je zgodilo, nikakor se ne obtožujem, ne jokam na to temo... nič. Gledam racionalno. In čakam na priložnost, da začnem vse znova.

Sinuska...prvi korak je priznanje sama sebi...potem se prične klobčič čustvene zmede počasi odmotavati, ko uvidimo zadevo v novi luči in jo znamo tudi pojasniti....vsaj pri meni je tako in želim ti, da bo tudi pri tebi 

[Sinuska]

Zanimivo mi je, da v vezi vendarle pričakujem demokracijo, spoštovanje, medsebojno sprejemanje... In če gledam od daleč, so to samo besede. Vedno hočem imeti premoč. Točno tako, kot si ti pisala.
Demokracija = ko je tako, kot jaz hočem.

Teorijo res obvladam, potem me pa obsede zli duh. Zdaj me vsaj ni več strah pogledati v svojo temo. Sploh pa ni tako hudo, kot sem mislila, da bo. Nobene jeze. Morda zato, ker sem temu tipu 10 let vračala trpljenje (na vsakem žuru sem ga žalila, prav izživljala sem se nad njim, besedno mi pač ni mogel biti kos). Prava bič sem bila. Najbrž sem s tem že pokurila tisto jezo, ki je vezana na vse vrste zlorab. 

[Slavka]

Zanimivo mi je, da v vezi vendarle pričakujem demokracijo, spoštovanje, medsebojno sprejemanje... In če gledam od daleč, so to samo besede. Vedno hočem imeti premoč. Točno tako, kot si ti pisala.
Demokracija = ko je tako, kot jaz hočem.

Jp...točno tako je pri meni. S "podrejanjem" moškega dosežem pri sebi občutek moči, ki mi je bil nekoč odvzet...ko so se drugi izživljali nad mano...si me podredili. Neke vrste maščevanje...

Ampak vidiš...sva že dve...torej ni to nekaj neobičanjega...norega...še vedno sva ok 

[Sinuska]

Da ne govorim, kako besno reagiram, če mi kdo reče: moja. Nisem od nobenga pa pika. Zdaj sem svoja. Ko bo čas, bom pa mrbit spet od koga. Še vedno verjamem v sva.
Slavka in Libby, res hvala za podporo. Upam, da bo še kateri koristilo. 

[Sofia-Del_Sati]

babe, tlele vam pošiljam samo rožico, ker nimam izkušenj s tem in ste mi best!!!

                                                               

sofie

[Sinuska]

Sofi, sej zdej vemo, da smo kuuuul (je pa trajalo 30 let, da smo pogruntale). Ti si kuuuuuul? 

[Sofia-Del_Sati]

jst nism ql

sm spet laminat

[Slavka]

Razmišljam...če dolgo gledaš v črno noč, se tudi oči privadijo in počasi znova zagledamo obrise, dobimo orientacijo... in nato spet lahko nadaljujemo svojo pot.

Očitno je prišel ta čas, Sinuska  

[Libby]

Pa se zna zgodit, da te prestraši sonce, ko zopet zasije. Vsaj pr meni je tko, da kar ne prenesem bit srečna, ker mi je to tako tuje. Se bo treba počasi navadit tud na veselje brez prežanja, od kje bo kaj skočilo in zagrabilo 
Drugače pa to temo sama večkrat obravnavam z malce nasmeha, ker drugače postane vse preresno. Obrambni mehanizem, da ne bi preveč bolelo 

[Sinuska]

Točno tako, Libby.  Jaz sem se recimo nekako sprijaznila s tem, da imam pač rada bolj grob sex.  In se ne obtožujem zaradi tega (večino časa). Je pa zoprno, ko najdem kakega, ki bi se kar nekaj crkljal.  Zanimivo, da tudi jaz si crkljanja sicer želim, a kad padne mrak.... 

[Libby]

Ej sinuska, js mam še eno dodatno sramoto za priznat, ampak mater da je noro težko.

Če v vse, kar si ti napisala, vmešam še lik očeta .... postane moja sramota popolna. Moj moški mora biti hkrati moj oče. In obratno, moj nesojeni "oče" mora biti moj ljubimec   Itak, da sem pol razočarana, ker ni.
Vem vse, zakaj, kako, od kod izvirajo ta hrepenenja, 1000-krat zgrizeno in izpljunjeno...sam je pa še vedno prisotno.
Ne vem, jaz se počutim oropano, ker se nimam možnosti "izživljati" nad svojim morilcem   (sori smajliju) in svojim fotrom.
Sem ful vesela zate, da si bila aktivna in pokurila jezo!!

[BB]

Zanimivo mi je, da v vezi vendarle pričakujem demokracijo, spoštovanje, medsebojno sprejemanje... In če gledam od daleč, so to samo besede. Vedno hočem imeti premoč. Točno tako, kot si ti pisala.
Demokracija = ko je tako, kot jaz hočem.

Ti rabš enga orto bosanca, da te prepriča da te demokracija sploh ne zanima kolkr si prej mislila 

[Toja]

Ej sinuska, js mam še eno dodatno sramoto za priznat, ampak mater da je noro težko.

Vem vse, zakaj, kako, od kod izvirajo ta hrepenenja, 1000-krat zgrizeno in izpljunjeno...sam je pa še vedno prisotno.

Libby to ni sramota, to je breme, ki ga nosiš...in glede na tvoje pridno delo na sebi, na tvojo vztrajnost,
pa če boš še neštetokrat izpljunila, enkrat se bo stvar razjasnila...oddaljila ali postala sprejemljiva
in takrat boš zadihala s polnimi pljuči...upam, da bo to kmalu...

[Sinuska]

Zanimivo mi je, da v vezi vendarle pričakujem demokracijo, spoštovanje, medsebojno sprejemanje... In če gledam od daleč, so to samo besede. Vedno hočem imeti premoč. Točno tako, kot si ti pisala.
Demokracija = ko je tako, kot jaz hočem.

Ti rabš enga orto bosanca, da te prepriča da te demokracija sploh ne zanima kolkr si prej mislila 

Vidim, da imaš tudi ti neke izkušnje na tem področju. 

[Libby]

Ja tojči  , tudi jaz upam. Prvi del zlorabe se mi zdi sem že predelala, vsaj sodeč po čustvih, ki jih imam do moškega storilca. V nasprotju z marsikom drugim, jaz do njega sploh ne čutim neke jeze, morda sem jo čutila 2x ali 3x odkar rešujem problematiko. Pa še to ni bila "sveta jeza", ko bi tepla in kričala. Ene par solz je priteklo, to je blo vse. Najbrž sem vse tako potlačila in jo pretvorila v jezo nase. Ah da, to pa obvladam v nulo . Do njega sem bolj čutila strah in odpor, pa sem šla počasi tudi čez to. Ostalo je le nek neprijeten občutek, ko pomislim nanj, kaj več pa ne. Ampak...........ko vidim, slišim ali berem o kom, ki zlorablja otroke...jao, takrat pa bi ne samo kričala in tepla, takrat bi celo državo in sistem pognala v zrak! Takrat mi tako zakuha, da bi resnično bila sposobna pretepsti storilca, če bi se znašel v moji bližini! Le da take priložnostiše nisem imela in sem zato s sveto jezo sebe poškodovala  
No, mislim, da mi je pri predelovanju težav pomagalo tudi izpostavljanje v intimnosti. Jah, kolega Lost vedno predpiše sotrpinom terapijo izpostavljanja   in  nikdar si nisem mislila, da jo lahko jaz apliciram na področje intimnosti. Za strah pred ljudmi že, ampak strah pred moškim spolom....kakorkoli, stvari gredo počasi na bolje. Sicer nisem prepričana, ali je moja večja sproščenost v spolnosti posledica predelave zlorab ali razlog, da sem zlorabo predelala. Konec koncev niti ni pomembno.

Sedaj predelujem drugi del spolne zlorabe, ki še ni za javno obravnavo. Me je pa enako, če ne še močneje, zaznamoval. In tu imam veliko zamer in potlačenih čustev za predelat .

Je pa tako, da se ubadam le z enim področjem zlorabe naenkrat, torej ali s področjem telesnih, duševnih, spolnih, čustvenih, socialnih, zdravstvenih ali družinskih posledic. Ne morem vse naenkrat, ker postanem vsa zmešana. To sem sproti opazila, nisem se sama odločila, da se bom ukvarjala npr. s telesnostjo. Žal pa čisto vsa področja mojega življenja prežemajo uničujoče posledice, ki jih še dojemam, vzpostavljam povezave, tako kot sta Sinuska in Slavka napisali. Če me najdejo nepripravljeno...pol me pa zna vržt fino na tla.
Sem se razpisala, sedaj me bo pa skrbelo, da sem bila preveč odprta in odkrita.