ker zaključujem s tem obdobjem! Končno čutim tisto, kar sem dolgoooo iskala ....... in zdj mi ne more anksa nič več (jo že premagujem v 98-100%), depra bo tudi kmalu off (pokličem svojega prijatelja in naženeva depro oz. prikličeva ljubezen do mene
), soc.fobija tudi izginja - in prihaja na plano tista prava Sofie, ko se veseli biti v družbi, in tudi služba mi ne more več do živega, ker sem pošlihtala sama s sabo ob primerih raznih izpadov določenih subjektov (da ne rečem objektov
).
V skupini sem sproščena!! Kdaj pa kdaj me še kaj zdrma, ampak ni to nič napram prej kaj se je vse dogajalo. In tudi če kdaj kiksnem (prevlada anskica ali deprica), se imam tokrat RADA
. Si rečem SO WHAT!!??!! Zofka je še vedno tu
Skrivač je šu, in počasi prihaja na plano............. just Sofie
Bi pa povedala še nekaj, kar me moti, ko se preveč govori na forumu oz. svetuje novincem večinoma samo ta pot rešitve zdravljenja duševne stiske, motnje, ipd.
---> o psihoterapiji in ad kot izjemno uspešni metodi (s prizvokom: samo ta metoda pomaga; ad+psihoterapija; veliko je tovrstnih nasvetov novincem in se še dogaja);
verjamem, da je konstruktivna ta metoda, vendar je predraga! Zato je nesmiselno ponujati to možnost in hkrati povečevati destrukcijo v sebi, da nekaj lahko pomaga pri duševnem zdravljenju, a kaj ko nimaš $$$.
In si potem poleg duševnega "reveža", ko se že tako počutiš izključen iz družbe, še socialni "revež".
A noben ni revež! 
Samo slovensko zdravstvo dela iz ljudi dodatne nebogljence! Če nimaš denarja za lastno zdravljenje, pač nimaš in meni ni blo nerodno reči pshtrp, da je pri meni status NO MONEY, pa čeprav sem se hotela ubiti in bi takrat najbolj potrebovala pogovor!!! Pa mi ni rekla, da naj pridem oz. da se kako drugače pomeniva.
Zato, so mi nekateri ljudje dali zagon in večno potrditev: ZNAJDI SE SAM! 100% SIGUREN SI LAHKO LE VASE. SAMO TI BOŠ NAJVEČ PRIPOMOGEL K OZDRAVITVI IN NIHČE DRUG NITI NOBENA TABLETA - že, že, ad, vendar ne večno, mar ne?
Treba je iskati druge poti ........ in če iščeš, SO!
Je veliko metod, ki delujejo po principu psihoterapije, in to so razne delavnice, ki vsebujejo 10 ali več obiskov, ali pa 1 letni tretma; obstaja veliko drugih ljudi, ne samo psihoterapevtov, da plačaš ali psihiatrov, kjer si na vrsti čez par mesecev (ali 9/2012 kot mi je en pisal), če so na koncesijo; psihoterapija ni zastonj -> a zakaj, če je tako bestična?? Ni fer!!! Kdor ima denar, ima kakovostno zdravljenje, kdor ga nima, ima državne tablete in pogovor s psihiatrom za 15 min / obravnavo?!
NE!
Jst sm mela srečo in našla psihiatrinjo, ki me je že 2x vzela po 1h na obisk!! So še taki ljudje, predvsem pa taki, da te lahko posluša tudi drug strokovnjak (tle ciljam na psihologe) oz. ljudje s posluhom(!) za sočloveka(!), da delujo tudi za nas, ki nimamo denarja;
našla sem psihologoinjo/psihiatrinjo, ki me bo vzela čez 3 tedne - zastonj! Ki me bo poslušala in ne bo sama čakala, da mi pove, kateri recept moram vzeti.
To me je najbolj zmotilo: plačati neko reč, ki ni poceni, ali pa v koncesijo, kjer pa sem imela več problemov kot koristi! Seveda sem naletela tudi na dobre trenutke v državni oskrbi.... samo........ premalo, za to, kar bi potrebovala. Rabla pa sem samo orng pogovor, posluh, bolj konkretne nasvete okrog ad in morbid alternativno zdravljenje (počutila sem se kot v srednjem veku, tko so me nekateri gledali in obravnali), itd.
In spodaj sem napisala misel, ki sem jo napisala sicer v drugi temi, vendar se mi zdi ravno prav za konec te zgodbe o zadevah, ki so me pestile in morile (ne samo duševne motnje pač pa tudi sistem tretmaja na slovenskem, ki je večinoma obupen);
K sreči sem le spoznala, da so duševne motnje bile samo opozorilo, da se v meni obudi ljubezen do sebe, ki je ne samo ugašala ampak skoraj postala fosil! In sem jo le obudila, trajalo je, ampak se je splačalo!!!!! Težko je bilo, včas za popizdit, še nedolgo tega prav tako,.... ampak sem verjela v zmago! Čeprav sem v total downu 2x kričala v "ne verjamem v nič", sem potem le ponovila "verjamem v to, da bom uspela priti iz tega šmorna"!
Hvala ti depra in anksa in soc.fobija za to, da sem spoznala in končno dojela, da nisem ničvredna, ampak le vredna. Preklet vredna! Ok, malo samohvaljenja, ampak nič zato
FOlk, znajte se...... tisto, kar je na dosegu ali bi moglo bit na dosegu, pa ni, ni nujno, da je edino pravo. Je še veliko drugih poti - samo iskati je treba!!!!
IN VZTRAJATI! In predvsem vedeti kaj hočeš; hočeš pa sebe nazaj, kot si bil pred časom - in to ni mišn imposibl!!!! Je preklet mišn posibl!
Vztrajati je treba pri sebi, zase, za življenje, za pravi tretma, in nenazadnje, za srečo in ljubezen!
--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
--------------
Osebno poleg
psihoterapije, ki je PLAČLJIVA, zelo pomagajo razne
delavnice, ki so v okviru psihiatrije na koncesijo, kar to pomeni za nas ZASTONJ! Treba je samo pravo ustanovo izbrati - zaenkrat poznam samo DIRONO iz Ljubljane na Povšetovi, kjer sem zelo zadovoljna - psihiatrinja na konc. ok, delavnice, še ene delavnice, in predvsem, ni mi težila zaradi ad, da ne jemljem, kot to počne večina belih halj; pogrešam edino več informiranosti, kar sem jo prosila, pa tega nisem ravno dobila. Ampak, drgač, dober občutek, glede na to, da sem imela ful sranja s predhodnimi psihiatri in tudi glede naročil z drugimi, pa ne bi še naštevala kaj in kako je blo........ - z eno besedo, če se zarad depre ne fentaš, se pa zarad občutka manjvrednosti pri stroki, kjer bi morala človeka v stiski obravnati kot človeka v stiski in ne kot zarodek v blatu!!
No, na teh delavnica obravnamo točno to, kar psihoterapija obravnava - , pojem problema, kakšne so predmisli, kako razmišljati realno in prepoznati nerealno oz. prej le te odšicati, misli negativne v pozitivne za posamezen dogodek, afirmacije, kaj te spravlja v stres + znaki, vizualizacija in mnogo mnogo drugih zadev.
Septrembra grem še na 1 letno delavnico, tudi ZASTONJ, ki pa bo prav tako skupinska vendar bolj na osebnem razvoju.
In dandanes mi ni več muka v delavnici bit
(seveda, če res delaš na določeni temi, ala anksa, depra ipd., in ne da se pogovorjaš o mobitelih in plačevanju računov, kot se mi je že zgodilo na eni delavnici - vendar sem iskala naprej)
Tak da ni treba vedno propagirati psihoterapije
ampak tudi razne delavnice, ki so prav tako uspešne, vendar s to razliko, da je mal hitreje vse skupaj in več dela na sebi.
Delavnice niso toliko za obravnave npr. en dogodek seciraš s 15 ali 30 obiskov, zakaj, čemu in kako, čakajo pa te še vsaj 20 bad dogodkov iz preteklosti, pač pa, za dogodek, ki ti ustvaja bad spomine, razjasniš si neg. misli, realizacijo in potem pozitivne misli ustvari, ali pa vizualzicijo oz. preusmeritev misli,...., tudi sproščanje tako telesno kot psihično! To sm zdj bolj v zip verziji povedala.
JE PA ZADEVA SUPER, RES!
Vesela, da sem šla v to -
in še to: danes sem se prva javila za službeni piknik (jaz, nekoč strah in trepet pred vsem kar hodi po dveh nogah)!!! 
LPS
p.s. pa tud na karaoke grem zdele, če me kdo povabi!!!
