Iz komedijanta v skrivača

[alexx]

A si bila pri Dubravki? Meni se zdi OK psihička.

[Suzy]

Sofi sem vesela zate,predvsem zato,da si našla novo psihiatrinjo s katero si zadovoljna in,da ti
je danes uspelo veliko stvari,ki si jim bila super kos...
 

[Sofia-Del_Sati]

Ja  

Men je tud ql - napram dr. Šmorn je kot bi primerjal sladkorno peno s kislino!!!
 

[Sofia-Del_Sati]

hvala suzy....... če bi se pa še zdj zasrala bi pa verjela, da imam tako srečo, da če b se hotla fentat, mi tud to ne b ratal 

[Sofia-Del_Sati]

Oblivata me strah in jeza!!!!

Počutim se nategnjeno, osramočeno in izgubljeno!

Včerajšnji dan je bil super, sicer mi je blo čudno, da mi je psihiatr. napisala panične napade da imam in agorafobijo - sam sm minsnla, ok, ja, sj, ven ne grem zarad tablet, panične napade pa sem se drgač predstavljala, tko, bolj težko varjanto.

Dokler nisem zdele bolj podrobno prebrala o paničnih napadih, motnjah, agorafobiji in depresiji od Karolija.............. 

Če sem bila pred AD res na dnu, pa v bistvu ugotavljam, da se niti dobro ne poznam. Ja kako pa, če me en psihiater sploh ni resno jemal, navkljub dejstvu, da se hočem ubiti, pa ne samo enkrat, zdravnica mi je kar tko dala ene AD, druga psihiatrinja tud sam omeni SF.........

......... na koncu pa slučajno naletim na eno uredu, in zvem, da sem več kot duševna razvalina!! In po člankih vidim, da se nevede spet vozim po prepadu!

Kaj mi res nihče ni znal povedati od strokovnjakov, da je panika ves ta strah, ki te prime, da je agorafobija vse tisto od naštetega, kar sem že nekaj jo imela pred AD, še več po AD?! Da bi mogla konckoncu met AD, ki zdravi tudi paniko in agorafobijo + POSTTRAVMATSKE MOTNJE, ki jih imam!!!, sem pa dobila samo tazga za depro, ostalo mi je pa butnilo gor??!! Mogoče bi mogla res dobit Paroxat / Cipralex - zdj pa ne vem, kerga mi je omenila?!!?

Pred Asentro sem res bla duševno na tleh in to mi je sedaj pomagala....samo, koliko bi mi še stresov prišparalo pravo zdravilo. In zdj k sm nehala jemat v polni dozi asentro, se mi je depra znižala na nulo, anska je tud nekje 50%, agora pa 60%.

Sploh ne vem kaj naj nardim?
Zdele mi od groze kar zvoni v ušesih, ven nočem iti (na samo v naravo), vsi upi so se zdj nekak razleteli ko steklo, ko sem spoznala pravo sliko vseh teh simptomov!!!
 
 

Najbolj hecno pa mi je simptom "strah pred smrtjo", ki mi je v teh časih pogosto edina rešitev!

[Sofia-Del_Sati]

pa nič, če ni nbenga nasveta......... bom pa kr tko pisala gor

potrjeno - drug ad je paroxat. spet jovo na novo!!! spet str.uč. al kaj?? razlika bo sam v tem, da zdj ne zdržim več pr starših niti v družbi, tak da grem domov in tudi "borit" se mi nekak ne da več... če bo paroxat prjel, bo, če ne, pač ne.... utrujena sem od vsega tega, zoprna sm že, in najraj bi vidla, da bi cel tale post adm. zbrisal, kot en del mojega lajfa, potem pa drugega še jst zbrišem.

me prov zanima, kok me bo tale ad jeb..?

pozdrav

[alexx]

Kakšen obup jebela cesta. Sofi...več nas je šlo skozi vse to. Tudi jaz sem 2x menjala, pa sem le našla primeren AD. SEDAJ NE OBUPAT...saj si fajterca.

[Liber]

Boljš probat nekaj kot nič.

Veliko tablet sem že pojedla
koliko jih še bom, pa ne bi vedla.
Sicer pa takole vam povem,
da veliko raje regrad jem.

 

[Sofia-Del_Sati]

Boljš probat nekaj kot nič.

Veliko tablet sem že pojedla
koliko jih še bom, pa ne bi vedla.
Sicer pa takole vam povem,
da veliko raje regrad jem.

 

jaooooooooo Liber, nadarjen pisec ni kej!!! In res je, regrat obožujem Bi mogli met adje na osnovi regrata!!!

Hvala ti za nasmešek na mojem ksihtu!!! S.

[alexx]

 

Liber...hvala ti za današnji nasmeh.

Naš novi Prešern. LY...cmoka



Jaz mam tudi rada regrat s toplim krompirjem...ali s kuhanim jajčkom. Mljac.

[Sofia-Del_Sati]

Kakšen obup jebela cesta. Sofi...več nas je šlo skozi vse to. Tudi jaz sem 2x menjala, pa sem le našla primeren AD. SEDAJ NE OBUPAT...saj si fajterca.

Gor me drži, ampak res za mm, to, da ko sem čez vikend prebrala o vseh ad, sta mi bla najbolj všeč:
- paroxat
- cimbalta

Paroxat zato, ker je tudi za posttravmatske motnje, ki jih imam, pa sm to pozabla povedat psih., cimbalta pa zato, ker je dvojni učinek na sero in nero... kao double sreča, pa še evforičen si.

No, ok, dobim paroxat, ker pa sm že tok sadomazo, bom čez 1 mesec rekla, da hočem cimbalto če paroxat nau ok. sj kmal bo že zmanjkal adjev. na koncu bom ugotovila, da mi bodo pomagali ad "lakše se diše"))))))

[Suzy]

Sofi a ti povem kolk AD sem že jaz menjala?Začela sem z cipralexom in 1 leto jemala 20mg.,ker sem se malce poredila sva s psihiatrinjo zamenjali za Asentro,ker sem imela
take črevesne težave,da bi lahk kr wc s sabo nosila sva prešli na coaxil,ker mi ta nekak
tud ni odgovarjal mi je predpisala ecytaro,....še vedno energija na nuli,psiha tak tak,bolečine po celem telesu,...in nato se je odločila za cymbalto,najprej 30,60 in 90mg
na koncu,....ta mi je nekak omilila fizične bolečine in psiha se je tud izboljšala a še vedno sem bila nonstop utrujena,brez energije,...in tako sem zraven še dobila Wellbutrin.
Tako je zdaj moja kombinacija Cymbalta+Wellbutrin in tu sem ostala.Glej če sem jaz
zdržala vse te menjave in stranske učinke pa brez bolniške,boš ti tud,.....mislim,da si
večja borka kot jaz.

[Sofia-Del_Sati]

Tako je zdaj moja kombinacija Cymbalta+Wellbutrin in tu sem ostala.Glej če sem jaz
zdržala vse te menjave in stranske učinke pa brez bolniške,boš ti tud,.....mislim,da si
večja borka kot jaz.

  Suzy, tlele me pa krepko premagaš!!!! In sam kapo dol, pa tudi ostalim, ker ste že dali kar nekaj skozi!!!!

Tuki je pa Sofi en ptičji drekec pekec in prav je tako!!! 

Dobra si Suzy, res!!! 

[kinto]

Ojla,

Mah zaradi teh njihovih diagnoz se ne obremenjuj preveč. Če si še do predkratkim hodila v službo in bila kolikor toliko med ljudmi ter zaradi uvajanja ad pač tega trenutno ne zmoreš, to še ne pomeni, da si sedaj fasala agorafobijo. Pa čim manj na netu brat o tem 

Kar se pa tiče ad-jev, jaz sem kar malce preveč najedal psihiatr. glede tega, kateri ad je za kakšne simptome, kateri bi meni najbolj ustrezal...ko sem prebiral tu in po tujih forumih kaj je nekomu pomagalo, sem takoj mislil, ja ta bo zame... heh, ni ravno tako. Vse je odvisno od posameznika. Bistvene razlike v končnem učinku pri serotoninskih ad-jih naj ne bi bilo, razlike se bolj kažejo v prenašanju stranskih učinkov in pa v tem, da nekateri delujejo malce bolj sedativno kot drugi. Recimo v navodilih za asentro piše, da se predpisuje tudi za socialno fobijo, pa praviš da ti ravno tu ni pomagala ne? Pri cipralexu pa mislim, da piše za panične napade, ne pa tudi za socialno fobijo.

Pa tudi ta »double« sreča s cymbalto...Jaz sem npr. za wellbutrin mislil, da bo moja odrešilna bilka. Predpisoval naj bi se kadar prevladujejo simptomi kot so pomankanje energije in volje, hude težave s koncentracijo, psihofizična upočasnjenost, itd.. s čimer sem se ravno jaz soočal, medtem ko naj bi slabše deloval za anksioznost in paniko. Tudi ta deluje kot »double« sreča, ampak pri meni se je izkazal za navaden jajc in sem bil neumen ker sem 3 mesece vztrajal na njem, saj ni bilo nič od nič. Kot da bi jedel aspirin vsak dan ali celo slabše, saj mi je povzročal celo neko agresijo oz. živčnost.

Gre pač za trial and error proces vsakega posameznika. Upam, da se je tvoj zaključil in bo paroksat sedaj ok 

[Sofia-Del_Sati]

Hvala vsem za odgovore! 

Ampak jaz sem naredila adacta za ad!

Počasi se začenjam odvajat, spet sem šla domov k sebi, v mir , da se zares posvetim sebi, sem tako vesela, da sem doma, da sem skoraj vsak zid precmokala  .

Zjutraj sem še skenslala psihoterapijo za petek, misleč, da bom začela z novim ad (paroxatom), pa sem rekla: Sofie, neeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee, pa kaj delaš trapa zmešana?!  Psht bi skenslala, pa ti sede, ad pa ne, pa te jeb...??!! 

Potem pa sem rekla, byby ad, hi psht. Tak, da, v petek mam pravo zdravljenje, v trgovino sem šla po dominor, koprivov čaj in baldrijan.

Vmes šla k dohtarci, v čakalnici ena gospa. Napad itak. Kdaj pa ni?? Zadnje cajte?!  Pa mi rata do klopce pridt  Ženska pa nonstop čvek, čvek, čvek, pa ni se mi lubl pogovarjat no.... Sm mela že dost sama s sabo opravka.... pa sitno odgovarjam nazaj......... pride še tretja.......... o neeeeeee, gužva zame.......... pa kak je bil rezultat na koncu: vse tri smo čvekale k kure, bila sem sproščena, sedela sem na klopci kot da sem na tabornem izletu  Kmalu me pokliče sestra, se še z njo menim..... Odprejo se vrata za vhod k dr. - ker ima ravno tko pisarno, da te direktno vidi, ko vstopaš, kar je to meni kar orng izziv, sploh danes ob jemanju asentre........ (čim jo zmanjšam, je men ql)..... in danes 50% grem z manj pan. napada kot sicer  ko pa sem šla ven, sem bila pa 95% uspešna 

Tak, to je mein Kampf z AD predvsem, bolj z njimi in psihiatri, kot s sama s sabo in duševno motnjo. No, zdaj se posvečam sebi, 1 mesec imam časa, da se sestavim, da se najdem, da se zaljubim vase 

In grem končno v aprilu na šiht!!! In ja, draga mazaška psihiatra, grem med družbo pa ne z AD, ampak brez!!!!   

Pozdravček Sofie 

[Suzy]

Sofi

[Sofia-Del_Sati]

Pozdravček!

Odkar sem rekla ADACTA AD-jem, pa že prej sem jih zmanjševala ali ne vzela, se počutim veliko bolje. Skoz čutim, da se v meni pretaka neka energija, lahko bi rekla, da življenjska energija. En steber imam postavljen pokonci, to je, steber moči, moram še stebra samozavesti in jaz-a. Ampak bo šlo!

Vsak večer, ko grem spat, si poleg molitve, v mislih predelam današnji dan, in sem vesela, za uspehe, za neuspehe pa si rečem: bo pa naslednjič bolje! Valda naum zdj hodla kot opica - se bom pobrala in shodla kot pokončen človek! Potem misli osredotočim na svoje telo, nadalje na um in nazadnje na zmago nad stisko!

Načrtno ne omenjam SF, niti agorafobija, nit depresije in niti anksioznosti! Kajti, čim pomislim na depresijo, se spomnim, da če jo je lahko Karoli premagal, pa verjamem, da so se mu ponujali psihiatri, ker je znana (in kulturna) osebnost, pa ni vzel zdravil, tudi jaz ne bom. Pomislim na svojega ata, ki je ogromno dal v življenju, 2 svetovni vojni, par ujetništev, 3 kapi, 4 infarkte, zlomljen kolk - pa je jemal zdravila samo na začetku, pol pa nehal. Glede kolka, so mu rekli, da sploh hodit nau mogu....aha, čez par mesecov, evo našega ata na gori! VOLJA!!!!!

SF - khm, no, ja, jst, .... povsod me je polno, če se dobimo Gofljo hitreje vrtim in obširneje odpiram kot Helena Blagne in Montserrat skupaj, sploh nazadnje pri zdravnici včeraj, smo bile tri v čakalnici, in čakalnico kmalu spremenile v kurnik  Pa mi je blo sprva bad.... ampak je šlo!!!!

Agorafobija....... ja kk?? Ko pa sem zunaj kot konjska figa. Če pa hodim za kakšnim konjem slučajno, pa itak konj misli, da skoz serje, ko vidi konjsko figo - mene! Ja, fašeš pa agrrrrrrrrr ob zdravilih, za katerih še stroka ne ve 100% kakšni so lahko še drugi učinki. Lohk bi oslepela?! Tko kot cepiva,..... 

Anksioznost...... ok, pač prišla je, bo pa tudi odšla. Neki me je zdrmalo v duši, vesela sem, da me je, ker smo doma fuuuuuuuuuuul popravli odnose, naša hiša je kot samostan dobrote  in prav je tako! Zdaj pa je čas, da se posloviva, ker vsega "dobrega" je tudi enkrat konec hehehe.

Ja, AD so iz mene naredili 100% drugega človeka - zaprta, potrta, krčevita in bojevita-v-nulo. Psihiatrija pa iz mene budalo, ker saj ješ AD, zdaj pa marš ven med folk, delat in marširat po kabaretih!!! TO JIM ZAMERIM, PA NITI NE VEČ, KER IMAM VSAJ IZKUŠNJE KAKO DELA SLO PSIHIATRIJA! Kot bi se pogovarjala s papigo, kjer bi jo lepo prosila za tiho govorjenje, ona bi se pa drla na ves glas! Še vedno trdim, da mi je tretji psihiater pomagal, oz. poslušal, in hvaležna sem. Tudi na delavnico o dihanju ipd. bom šla! To je že korak naprej. A še vseeno s tabletami; kaj če bi odklonila? Bi še imela njihovo empatijo? In če ne, ZAKAJ NE, ko pa gre za moje življenje, ko bom jaz odgovorna za posledice, če bodo, ipd.?!

Raje po daljši poti in strminah, kot po krajši in sipinah! 

In spet bom nadaljevala s to taktiko: ko me zdravniki ne vidijo po 10 let!!! No, dr. vidmo se po 2021 

Za svoje zdravje in srečo smo odgovorni mi sami!!! Ostali, so le servis! Ki ga lahko koristimo, ali pa ne. Nikakor pa nam servis ne bo narekoval in diktiral o našem življenju!  Razen, če ga bo deloma živel - našga lajfa seveda Ne bo, ne? 

Pozdravček Sofie 

[Liber]

No jaz sem svoje že povedal

Poredko se vključujem na forum, ker pač nism tip, ki bi pisal neke romane. Raje klepetam in z določenimi uporabniki smo res čisto na prijateljski ravni, predvsem zato, ker se sprejemamo take kakršni smo in si ne mečemo naprej zakaj pa nisi tak pa tak.

Z nekaterimi pa očitno ne bom prišel na isto frekvenco, sem se takoj sprijaznil s tem in se ne posiljujem s tem, da moram vsakemu ugajati


Izogibaj se družbe, ki ti ne ugaja. Vem pa, da ni enostavno, ko se na človeka spravi več posameznikov z neumnimi pripombami, ki itak nismo pomembne. Potem pa še grožnje z banom, ki so čisto neumestne oz bi moral biti opozorjen še kdo. Ampak tudi to je treba sprejet, da v vsak krog ne boš sprejeta.


Sicer pa jaz menim, da ti nasveti po forumu so bolj blažev žegen. Ljudje bolj iščemo nekoga za pogovorit, nekoga ob katerem se nasmejemo. Nekoga, pač. Manj pa nasvete za "zdravo" življenje. Moje mnenje pač. 


A ti dam kakšen nasvet? he he Ne rajši ne. 

[alexx]

Sicer pa jaz menim, da ti nasveti po forumu so bolj blažev žegen. Ljudje bolj iščemo nekoga za pogovorit, nekoga ob katerem se nasmejemo. Nekoga, pač. Manj pa nasvete za "zdravo" življenje. Moje mnenje pač. 

To je tudi moje mišljenje. 

[nebesno modra]

Hm, ni ravno prijetno kar se dogaja in ne vem kako bi lahko to sploh reševali- razen da vsak pogleda vase in se s sabo pomeni kaj in kako. Ne vidim pravega smisla v razsojanju, postavljanju na eno ali drugo stran- ker vsak ima v čem prav in v čem narobe, ne vidim niti smisla v tem, da bi imeli razsodnike...ali pa da morajo nekoga banat s foruma- namreč- idealno bi bilo, če bi se dosegel nek standard v komunikaciji in odnosu do samega sebe, da bi človeka njegova lastna etika vodila v pravo smer...brez nekih prisil in pravil...A tega verjetno še ne bom dočakala v tem življenju .

In ja, res je, da ljudje  po večini niti ne iščejo nasveta, ampak iščejo nekoga, da jih Sliši, naredili bodo na koncu itak po svoje.

Ne pozabimo pa, da nas drugačnost bogati in da če imamo vsak svoj stil, karakter, čustvovanje, razmišljanje, dojemanje, pisanje...je to samo obogatitev.

Drugače pa- čredništvo ni zame, všeč mi je, če ljudje mislijo s svojo glavo in srcem in sledijo sebi, tudi če morajo kdaj od kje oditi...to ni konec sveta za nikogar, vsaj upam. Užaljenost pa se mi nikoli ni zdela odlika odraslih ljudi, še manj pa nesprejetje opravičila kadar se nekdo opraviči iskreno.

Kakorkoli, včasih pridem do tja, ko moramo začeti se ukvarjati s sabo. IN sigurno imam dovolj dela s sabo, tako da lahko začnem kar takoj in se mogoče namesto pisanju tukaj gori posvetim svojemu dnevniku, ki me že dolgo čaka.

Pa srečno