Iz komedijanta v skrivača

[Arwen]

Sofia, kaj naj rečem? imaš na izbiro še kakega drugega zdravnika, če se ti zdi, da sedanja ni ravno OK?

......sam se rodiš in sam umreš!!!

jah, to pa itaq 

 

[Sofia-Del_Sati]

ne vem kaj bom naredila... danes bo dan D

Se mi že kar zdi groteskno se na forum Ne-boj-se prjavlat, ker sm že en sam velik strah in obup in utrujenček...

Kot bi se barbique perutnička hotla družit z lačnim volkom..... (pa tle ne mislim na forum ampak sebe)

[Arwen]

ej ej ej ej ej  tak vendar!  ustav konje 

ker sm že en sam velik strah in obup in utrujenček...

daleč od tega, Sofia, daleč od tega! si korajžna zelo! 

[Sofia-Del_Sati]

Evo, že dajem dušo na natezalnico....

čez 20 min mam spet zdravnico in me praaaaaaaaaaaav zanima, kaj bo nardila oz. dala? Jst sam neki vem, da se tam ne morm zjokat, lahko pa povem vse kar me teži in če iz tega ne razbere bremena, potem je bolje, da grem razlagat fikusu.

moja psht me je prosila, da se zmeniva in da se vidiva 28.12.2010 ob 18h. Kaj naj povem? Ker bo tišina. Ko bo tišina, me to še bolj mori!! Naj spijem prej 3 štemperle, da bom spet govorila in odprla vse zavore, ki niso zdaj samo enojne ampak že dvojne. (sam če bom spila alko, bom še sproščena matr - kar ni dobro, pa spet je...zame!).

Opažam, da v službi svoje dobre sodelavce sploh več ne pozdravljam in se zdj prisilim, da rečem "Haj".... sam kaj, ko se skoz zafrkavajo, men pa ni do tega. Pri ostalih smotanih pa itak že dolgo igram da ne rečem pantonimo - tko kot se odvija pogovor, tko gledam ............. in se nasmiham........... čutim pa nč ne. Kot bi Ančko (medicinsko lutko) hoteli zares oživiti!

Res me zanima o čem bova govorili v torek: če bo hotla o samomoru, kein problem, premagam avtorico zgodb Umor je napisala, če bo hotla o pozitivnih zadevah, se trenutno spomnim 2 ali 3, če pa o negativnih zadevah, bota minili leti dve! Mi je vseeno in se ne sekiram. Kdor me že zdj ni zjebu, naj se postavi v vrsto - nekaj moči še imam.

[Sofia-Del_Sati]

pa sem dosegla dno.

dogajajo se mi lepe stvari, čudežne, pa tega ne čutim več. pri zdravnici sem bila skoraj 1h, od tega je bil sklep najinega pogovora:

-da imamo vsi slabe in dobre dneve  (a res? kdo pa še stoji na tirih in/ali ga sveče v spomin pomirjajo in dajejo upanje na tisti večni mir, spokoj, tišino),

-da sem zelo pozitivna in močna  (ja? kaj pa ko ne morem mimo enega človeka, da ne sfriznem? Ko sem danes non stop!!! živčna, in še rekla sem ji, da kolikor imam pozitivizma v sebi, toliko je tudi negativizima - pa je bila tiho)

- pomirjeval pa ja ne rabiš, mi (op.p. zdravniki) smo ful proti temu  (a ja? zakaj pa je tok zadetkov naokoli? pa jst ko jih res ne zlorabljam ampak vzamem samo ko je res nujno - bemtiš, da se ne predam, da jih ne dobim in si zaslužim vsaj tistih 15min normalne sproščenosti in funkcioniuram, ne pa da sem kot zmrznjeno motorno olje za avto! In dobila sem Xanax)

- ne vem ali boš dobila psihiatra (vmes še rekla za istega človeka, da je psihoanalitik?!) in ali bo samoplačniško ali na napotnico?  nisem vedela, da sem omenila, da je moj drugi priimek Gates (Bill Gates - $$$ )
Ne zmorem več financ, dokler nisem vsaj 2 meseca nad več kot 300 ali vsaj 200 EUR, ne pa v minusu.

Dobila sem človeka, ki se lahko nanj obrnem kadarkoli (!) in to mi pomeni toliko, res toliko, da bom 3x premislila, preden se grem naslednjič fentat. In dobila sem prijateljico, ki me razume in bodri. In obema sem dolžna - življenje!!! Čeprav ne vem zakaj ga/me cenita ali....

Moje stanje je od 1-10 je:

živčnost 20 /ne pretiravam/
tesnoba 11
depra 5 in 9,9 kadar so dobri oz. slabi dnevi

Še bi lahko naštevala, pa naj bo to nekak za danes. Če pojem 1 xanax in bom manj živčna za 1%, bom hvaležna! Ker to živčnost, ki jo sedaj doživljam, je Michael J. Fox mumija napram meni.

[Arwen]

-da sem zelo pozitivna in močna  (ja? kaj pa ko ne morem mimo enega človeka, da ne sfriznem? Ko sem danes non stop!!! živčna, in še rekla sem ji, da kolikor imam pozitivizma v sebi, toliko je tudi negativizima - pa je bila tiho)

pa saj ljudje tega NE vedo! pojma nimajo, kako reagiraš oz. kaj se dogaja v tebi, ko moraš mimo koga it - in to se splača izkoristit!

pa sem dosegla dno.

super - ker sedaj je samo še pot: NAVZGOR 

[Sofia-Del_Sati]

Danes mi je bil tak zanimiv dan; za praznike mi je voščil en sodelavec, šefici pa ne 

Ker je bilo ogrooooooooooomno dela, sploh nisem videla turobe zunaj, ko pa sem šla domov, pa se mi ni več ljubilo ukvarjati se z vremenom.

Ugotovila sem, da sem vse radiatorje pustila prižgane 10h, da so hajcal na 5., in ne vem kaj ali koga sem grela......... razen položnic za gretje!? Butara!!

Vesela sem, da sem spet nekako na gladini, ker ta teden sem sam gljub gljub delala: enkrat nad vodo, enkrat pod. Če se sam spomnim, kako OBUPEN mi je bil ponedeljek, spet črne misli in tesnoba na max., da sem se spravila kar k zdravnici, kar mi je smrt k dohtarjem it + čakalnice,.... sem danes res OK, saj še niti 1 tablete za pomir. nisem vzela. Jih tok šparam..... ker ko bo ena šla, jih bo sam še 29, ko druga, sam še 28,.... kaj bom pa pol? Kajti razbrala sem iz pogovora zdr., da mi jih nau več dala. Morbit pa bo, če bom začela kar tam moliti k Alahu za xanax 

Včeraj, ko je bilo tudi kar burno v službi, pa še to 9h, ko sem se kar iskrila od živčnosti in glavobola, potem pa ko še pridem domov, sem pucala pasje kozlanje, ker je nekdo zjutraj žrl kurjo kožo vzun, da sm še dlake na koži videla, sem si kar privoščila malo alkohola in kar čutila sem, kako gre stres dooooooool, in umirjenost goooooooooooor. In potem tista malce zanesena veselost, ampak OK, je še dosti borovničk in pijače ostalo  Nisem pretiravala, ker nasl.dan, t.j. danes, je bilo treba spet garat - prve 2h nisem smela prehitro vstat, ker sm bla čist mehka  Pa sm se izgovorila, da sem slabo spala - hja, res šla ob 1h zjutri matr 

Tak da, no, ne vem, mogoče delček že lahko vidim prihodnost, ali vsaj januar 2011, napram prej, ko sem resnično čutila, da pomladi ne bom doživela, lahko pa sem jo v mislih intenzivno(!) čutila, vohala, ipd. 

Danes je naša reka ful narastla, deroča in umazana........pa sem jo mogla pogledat, da vidim ali čutim črne misli........ pa jih nekak nisem. Oz. sem, sam sem takoj porajtala drevo na sred reke, in da bi se ga oprijela! 

Upam, da upanje bo. Da se umirim in zaživim! Sofie 

[alexx]

Ne me razumeti napak Sofie, ampak mislim, da zmoreš ti tudi brez alkohola. Pa tudi če so samo borovničke.    Za nas počenčke alkohol ni dober. 

[Sofia-Del_Sati]

alexx hvala za skrb....ampak ves ta boj, poraba energije in potem še šiht, kjer so čist znorel zdj decembra....si mal prvoščim alkohola, da sem vsaj za delček od 24h/dan sproščena, pa četud se potem počutim bad, ker vsaj vem, da je to zarad alko, kot pa, da se počutim bad, pa razmišljam intenzivno zakaj-nek, pa potem včas uspem zgruntat vzroke, rešitve pa vseeno še ni........... 

si pa happy-hours privoščim sam tkole za te večje praznike, in kak roj.d., drgač pa mam še živo sliko, kako alkohol človeka spremeni v zver.

Ok no, men popustijo zavore in sem vesela.....  Pa tudi zavedam se kaj delam, imam kontrolo, občutke isto, nasl. dan se spomnim vsega... Samo vse je bolj veselo, sproščeno in zibajoče  (enim pa udar na vso slabost, ki jo imajo v sebi in potem verbalno pokosujejo nedolžne duše!!!)

Pozdravček ........Sofie 

[alexx]

Saj razumem Sofi. 

[Sofia-Del_Sati]

Sem se spomnila še ene hecne prigode:

z drugim bivšim sva za novo leto (2006/2007) bila v apartmaju v Savinjski, kjer so imeli lastniki tudi enga sila luštanga psa. Valda, jst pa živali....

Pa sva zvečer jedla panceto in sm rekla, da morava po novem letu, ko odbije polnoč, nujno odnesti psu mal pancete. Aha, midva pojeva, popijeva vso Žametno črnino (en hud rdeč vin) in soba je bila kot v ladji, ladja pa v neurju  In se šele po pijači spomnim, da morava še nest panceto kužiju.

Sure....... štenge dol, pa to velik. Komaj sva se prpuzala po štengah dol, kolikor toliko v tišini, čeprav se nama je smejal in spotikaval, končno prideva do kužija, ki je s slastjo popapcal pancetko!!! Ampak, bila je pa težka pot do tja 

[Sofia-Del_Sati]

Nazadnje sem imela zelo dobro izkušnjo s psihiatrom, v sredo mislim da.

V cca 1h mi je butnil psiho na gor, počutila sem se vredno in cenjeno. Zmenila sva se za skupino kjer bo 17 folka, in grem! Oz. bi šla. (Valda ve za mojo SF).

Me je poslušal, slišal in izjemno svetoval!!!!!!!!!!!!!  NKOL POZABLA!!!! Glede na to, da me je blo ful strah tega obiska, namreč pri psihiatru(!), pa spet pr 3. strokovnjaku (prej psihoterapevtka in os. zdravnica), ki me lahko psihično dotolče, kot sem to doživljala zadnje cajte, pa tudi druga razočaranja s strani nekaterih "svetovalcev" z izkušnjami s fobijami...

sem bila potem v občutju same sebe, skoraj 70% !!!! Po skoraj 20 letih sem se počutila dokaj izpopolnjeno....... Razen dela v prvi službi (2006-2007), kjer sem tudi duhovno rasla, in bila uspešna, močna, zadovoljna, skratka ČLOVEK ČLOVEK ČLOVEK OZ. STROKOVNJAK, STRUČKO, MOČNA OSEBNOST..

Počutila sem se 10, navkljub še nekaterim znakom tesnobe, ampak psihično sm bla ZMAGOVALNO IN MOČNA!

Včeraj pa se mi je vse zasukalo na glavo,................ in potem čez 2 h še enkrat!

Dragi moji, če se ne vidmo več, lepo je bilo sodelovat z vami, ampak jst zaključujem ta boj, ker je pretežko in premal podpore! Oz. preveč hudih zadev, tako novih kot starih! Tudi smet enkrat zgnije v zemlji...

Sofie

[Arwen]

Kako to mislis, da zakljucujes Halooo

[Sofia-Del_Sati]

Na silvestrovo.........šiht. Prejšnjo noč prejokala zaradi prijatelja, ker sem se zbala zanj. Nos vijolčen, oči kot neuspešno nagačena sova s strani pripavnika. Cela štala skratka v duši,.... cela jeba....

Na šihtu zabava, pol folka napol pijanega, vsi nekaj veseli, zaradi učinka alko, pred tem zamorjeni!!?? Halo.... Mene skrbi za prijatelja, vem, da ne bom dočakala novega leta, če se zgodi najhujše pr njemu....

Usoda se naju je usmilila, oz. bolj mene.... pr njemu je bilo OK.... in zmenila sva se, da se dobiva!!! Dan šel na gor..... pa me silijo, da grem na zabavo, kjer je bilo v zg.štuku disko muzka..........ne lub, ker sm bla čist zdeprisirana.... ko se z dobrim sodelavcem rokujeva "srečnga pa zdravga", me je ful kušnu, jst pa ga nism htela spustit, 3x je htel roko izvleč, misleč da se zadnjič vidiva!!!
Spet me kličejo na zabavo, zvlečejo gor.... grem z muko gor,.... zabava uiber,..... pol folka ne vem ali ima epilepsijo ali pleše, druga polovica, kot da je na sedmini.... ne morem soka piti, ker sem že tako imela povišan sladkor od tega pogleda na hudo "zabavo" (pa to ne moreš verjeti!!!), da sem ruknla kar šampanc, pa bi še 2 ali 3, pa ostale likerje, pa vsejga nism ker sm vedela, da se ne smem sprostiti, saj me čaka še prijatelj in pa seveda vožnja domov. Popijem tist šampanček in ruknem dol v svoje varno zavetje.

Vmes sodelavka in druga vrtajo vame če je kaj narobe.... na meji da b se zjokala, pa se nism, ampak v drugo sem malce povedala da me skrbi za prijatelja...

V mislih imela dogodke, ko me je prej 2 tedna spravljal gor, da se nisem fentala, mi nudil podporo, peljal kužko ven....sedaj pa se bojim, da mu ne bom mogla vrniti pomoči, da se bo zaprl in ..... skratka, miljon skrbi in nobenega pametnega odgovora. Ko bi lahko pomagala, pa morbid naum mogla??? Ker se nej odpru?!

Šihta tnxgod konec, čeprav roko na srce, sploh ne vem, zakaj nisem šla ob uri ko bi lahko prej šli ampak sem kar tam bila in se pogovarjala s folkom, ki je res best!!!

Domov pridem kot bi me masiral slon, grem ležat in čakam na svojega angela... in pride..... bila vesela, pomirjena da je OK in da je z njegovo situacijo OK.

Skratka, preživela sva lep vikend, v podpori in neskončnem človeškem toplem odnosu, pogovoru,................... da nisem sama, da ni on sam, da se ne zaprem, ko bom v težavah, da se ne zapre, ko bo v težavah, da se pokličieva, da se zjokava (to njemu še ni uspelo pri meni!!! - žal, sem prebutasta, da bi dušo spustila na plan.....).

Novo leto sva prespala  Ampak j.... ga... lajf teče dalje, in glavno sva dorekla. Petarde so me izživcirale, pes je stravmatiziran, ne serje,... ne je.... Bomo pocrklal pa bo.

Za novo leto, zaradi petard, sem bila tako živčna, da sem mogla pojest xanax, in čez 3h še enega.... bila dokaj sproščena. Danes jeba.... prva misel ob prebujanju: naredila bi samomor! Whyyyyyyyyyyyyyy??? Pa se zjokam, čemu takšne misli!!??? Črn dan, zakaj se fentat? Od obupa se zjokam. Sama, ker je prijatelj bil v dnevni. Ko kuhava kavo, se pogovoriva, vendar hoče, da se zjokam jst pa ne. Ni mu uspelo. Uspelo pa je meni nekaj............... pomislim, da je za to stanje kriv XANAX. Že 2 dni sem vedela, da bova šla danes dop. ven na eno super belo kavo in zjutraj se je nisem veselila!!! Ko v kuhni pomislim na krivca, xanax in potem na kofe, čutim veselje! To je ta jeba..... xanax!!!!

VRŽEM GA V WC!!!!! Že parkrat me je zjebal ko sem ga vzela, ali ni nič pomagal ali z zamikom, ali pa sm mogla že 2 vzet in me je malček sprostilo v zaspanost ali pa se mi je kar vrtelo............. v vseh primerih pa tesnoba na max. in misli na samomor na višku, pa vse brez vzroka! Jebeš xanax, zakaj mi ga zdr. predpiše, če ve da imam tesnobo in misli na samomor, potem pa po internetnih navodilih prebereš, da so njegovit str. učinki med drugim, da poveča tesnobo in samomorilne misli, pa tega sploh nisem vedela, dokler mi ni ta angel pokazal! Pa dobro no, nisem roza zajček za preskuse zdravil halooooooooo! Niti zajček si to konec koncu ne zasluži!

Skratka, z dušo sem spet na nekih temeljih, s spoznanjem, da zaenkrat kontroliram svoje počutje in stanje in predvsem to, da se bo v življenju dogajalo še veliko groznih stvari, ampak me to ne sme vreči. Aha, sem odkrila toplo vodo?! Ne, samo, ko se človek enkrat sesuje, in spet nazaj sestavlja, je zelo pomembno, da ima to vedenje pred sabo non stop in da me spet ne sesuje kakšna tragedija- sicer, takrat pr prjatlu ni bilo tragedije tnxgod..... vendar, nikoli se ne ve zate, zame ali za druge. Vem pa, da je treba živet in se z življenjem spoprijet oz. s težavami, drgač pa čim lepše živet, če imaš možnost!

Čez 19 dni imam rojstni dan.... kmalu bo pomlad in kmalu poletje..... vsega se spet veselim. Ne glede na to kaj se bo zgodilo, želim samo, da imam trdne svoje 4 temelje življenja; In če pomislim, da sem svoja angela spoznala, svojega prijatelja in prijateljico, ki sta me vseskozi bodrila, bolj kot 24h oskrba v domovih za stare, ravno na obletnico smrti svoje drage kužke.... potem mislim, da me življenje malček le čuva, sedaj pa je na meni, da shodim in stečem naproti vsemu, kar ponuja...........ŽIVLJENJE!

Pozdravček Sofie............ držte se vsi!!!!!!!!! 

[noname1]

Nimaš razloga, da bi storila samomor. Pri tebi mislim, da bi bilo res treba s tabletami stabilizirati razpoloženje in pa nekako omejiti misli, ki te preveč obdajajo. Res, treba je nekaj narediti. Predstavljaj si, da se bo takno nihanje razpoloženja pojavljalo v nedogled.

No, važno da si ta "veseli" december dala skozi. Še rojstni dan pa bo. Vem, nisi edina, ki jo "veliki dnevi" zamorijo.

Praviš, da je bilo v redu v družbi. SUper, potem gre vednarle stvar na bolje, eden od korakov pri premagovanju SF...

[Sofia-Del_Sati]

Ufff NN, ko bi bilo tako enostavno.... 

Vsak dan bijem boj.... in načrtujem kako preživeti dan in trenutke (da premagam strah/-ove),....

Pride še tesnoba, ko spet rečem, saj bo minila, čeprav kar traja, ampak res pa tudi mine...

Pol tresenje za kar na vem.... pa tudi to mine..... včas.

V službi sem živčna ampak se obvladujem.... Glede samomora je tak, da res me zanima, kaj bo še lajf prnesu, pa četud kej slabga....ne vem.... no, hočem DOBRE ZADEVE!!!!

Glede razpoloženja je pa tak.... v sredo imam itak psihiatra in SKUPINO 17 FOLKA. Bo že vidu a me mora v red spravt al je moja maska predobra.... ne vem.... trenutno je tak, da pazim nase in se ujčkam

Pa glavno...... JEST SEM ZAČELA IN SPET ZAČELA UŽIVATI V HRANI!!!!!!!!! To me je bolj skrbel, glede na to, da sem hrano oboževala in živela samo zaradi nje hehehe.

No, se vidimo kaj zvečer. Tablet pa nečem več, ker tak obup, ko ga doživiš že brez, potem pa še s, pa še to z napačnimi.... nej, nej, tega nisem zaslužila!!!! Naj farmacija služi drugje, pr meni nau!!! Sofie

[Sofia-Del_Sati]

Če skristaliziram um za 5 sek., brez spominov in izkušenj, kakšen je trenutni dan in jutri kk bo, si mislim, čist normalno, miren, psička zdj spi in se ne sekira, jutri bom pol dneva na šihtu in pol grem v skupino.

Ko "zares" pomislim, sem danes cel dan zavozila z mislimi o fentanju, pa bolj ko sem jih stran odganjala, bolj se me privijale k sebi, da sem že kar vohala pomlad in videla slike pomladi, ki bo resnično in zgolj izkušena le, če se fentam 

Prespala cel dan. Spet! Odgnala svoja angela. Kužko le ven pelala obakrat in zdj zvečer sm se kar mal zbistrila, zato sem tudi pokukala v nebojse, ker drgač sm bla prej 5h fosil na kavču.

Jutri pa.... nej vem... skupina ne vem... v precepu psihiater / psihoanalitik a če vprašam svoje srce in spomin, se spomnim prelepega občutka in zaznavanje sebe ko sem bila samo 1x pr psihiatru!!! Ok, držala se bom tega, čeprav me je skupine tako strah....tam not... med folk.... kjer te vsi gledajo 

Kaj pa kofetek pol z mojima angelčkoma???  Kk, ko pa sem rekla ne, pa tudi za nkamor nisem (več), Sofie izginja,.... pohn kufer imam sebe in SF!!!

In sedaj pesem za našo Sofie.... Daleč, daleč je za naju pomlad.... no, sj nekaj Sofie je pa še

[Sofia-Del_Sati]

Evo, pa sem premagala strah tudi pred skupino. Ni blo 17 folka, ampak sam 13. Sicer pri meni ni problem, da nekam ne bi šla in potem ko grem, da pa strah kar šijuuuuuu.
BIG PROBLEM JE, ker grem lohk jst še 100x v skupino, isto al različno, se ne morem otresti neg. misli o sebi. In skoz mislim, da me ocenjujejo, da sem slaba, da sem bad,....., in potem pride živčnost in vsa pi***rija.

Tak da, nasl.teden sicer grem spet v skupino in bom tudi vodila teme, ker drgač bomo spet govoril o mobitelih in ekonomiji in se bom potem res fentala, če bomo ponovili ta dolgčas. Joke!

Pol folka, z mano vred je bilo tiho ali delno tiho, druga polovica, ki je govorila, bi bilo pa bolje če bi bila tiho, ker so sam oni govoril in še to ne o problemih glede duš. zdravja ipd. No sj, naslednjič Sofie prevzame vajeti in socialne veščine 

Glede na to, da sem bila spet 2 dni v taki depri, da nbenga nism hotla vidt, in sem se en dan čist izklopila iz sveta, drugi dan pa neki vegetirala, sem trenutno kar OK. Od jutri mam še celo jebo na šihtu in to kar dva dni....ampak bo treba zdržat, ker če ne bo še večja štala. Tega pa nečem! Še vedno pravim in se držim: kužka, prijatelji in šiht ne sme zarad mene trpet!

Aja, spet sem začela razvijati svojo socialno mrežo oz. jo bolj krpati in šivati, pa limati in spenjati! V petek dobim eno družbo, v nedeljo z mojima angeloma, nasl. teden pa z mojima prijateljicama, kateri sem nazadnje skenslala. Glede na to, da me sam duša jebe, telo pa ne in ne bom zbolela, kot vsi ostali okoli mene, sem rekla, da v primeru, da bi me zvilo ravn takrat, ko se dobimo me tri, da pridem, pa četudi s plinsko jeklenko. Oz. kisikovo! 

A ha še to: sem mislila, da mi ne bo uspelo napisati 35 pozitivnih lastnosti o sebi na psihiatrovo pobudo, sploh, ker sem bila 2 dni v dreku, pa tudi prazniki so se bolj spuzali pri meni kot ne, pa tudi, ker nisem vedela, ali bom sploh šla na skupino, dokler se 2h pred odhodom nisem vsaj za silo skulirala... skratka, pa sem šla še pisat svoje poz. sposobnosti ............. in uspelo mi je napisati vseh 30 (5 je bonusa, k morajo prijatelji dopisati hehehe).

Skratka, če me črne misli pustijo pr dmah, potem kr funkcioniram....samo v ponedeljek je bilo pa prvič tako močno, ko sem čutila, da se me prijemljejo misli o smrti in rešitvi zgolj s fentanjem in bolj kot sem silila mislita v drugo smer, bolj me je prijemljelo. Kot udav. Samo, da me ni davilo ampak ovijalo v lažno udobnost nekega better lajfa - halooo. Scary. Res!
Pa kr odsotna sm bla....mi je sodelavka 2x neki rekla, jst pa kot mesečnik. Da ne omenjam, danes zjutraj ko bi buziju (buzeratorju na avtocesti, ki se ti prisesa na rit) skoraj zabremzala, da bi bla nesreča, me je že oblil mrzel pot, tisti smrten strah, pred DO IT, pa pomislim, kaj če ima družino??? In, se mu umaknem. Čez čas se spomnim, da bi mu le lahko dala lekcijo, da naj ne buzerira več!!! SAMO, vsi delamo napake, in ne bi rada, da je zaradi mene oz. moje in njegove neumnosti on invalid ali na parah.

Skratka...... trenutno sem s počutjem nekje na 30% funkcioniranja. Glede spanja je že tako, da itak ne spim, ko pa že, pa se zjutri zbudim kot 100x nategnjen špaget, pa če grem spat za 10 ur ali 5 ur.... in potem hitim po cesti .... in vedno pridem 6:30h. Ne vem ali sem munjena ali prfuknjena ali čudno odgovorna..... Vem pa, da se moram skulirat vsaj na 70%, ker sam še bluzim in lovim bilke lajfa. Bolj ko rešujem svoj problem, bolj se oddaljujem od sebe??!! Ampak, enkrat se moram snideti s sabo mar ne?

Pozdravček.............Sofie 

[Sofia-Del_Sati]

Evo, spet jaz.

Od srede, ko sem imela skupino in sem odkrito povedala, 2x da se počutim GROZNO in zakaj, sem spet slišala tisti slavni: pa saj ne zgledaš. Ko sem hotela včeraj po mejlu opisati svoje občutke psihiatru, ker očitno, če me folk in STROKOVNJAKI vidijo, kot sindrom sreče in sonca, nisem zmogla, ker sem spet v "višavah" (beri: down), in sem šla spat ob 17h. /valda, pesek bil preskrbljen!!/

Se resno sprašujem, a nihče še ni delal z "lažnivci", skrivalci ipd.? Sploh, če že zinem, da grozno???

Ker itak nisem dobro spala sem še sanjala, da je moja kužka na smrt bolana in valda............ sem bla best volje. Celi čas med rihtanjem za šiht, sem razmišljala kaj čem nardit sama s sabo? Skoz neki letam od dr. do dr., pa nič, danes spet k os. zdr., ji razlagat, ker je vidla, ko sem tudi njej poslala mejl o svojih dnevih od 28.12. dalje, da le ni tako rožnato, kot izgledam. Ko sem sicer nekaj mmalega napisala kot zapiske za psihiatra (ki mu jih potem nisem dala), o svojih najbolj temnih dnevih in malo manj temnih, sem videla, da se mi kar dogaja (se ustrašla), ker tudi sama,  ko se skuliram, avtomatično spet potisnem globoko nazaj v nevemkam oz. kero skladišče.

Dans obiski, jst pa na tem da jih skenslam. Spet! Ker dneve furam bolj po metodi, da se dan že spelje (šiht in druge obveznosti, potem pa spat al pa tugovat), in to zadnje cajte kar konstantno, ko me nič ne veseli, sem se spomnila vsaj to, da opažam, da se nekateri ful trudijo okoli mene in to tisti, ki ne vejo za moje stanje (poleg seveda tistih ki vedo - no to sta zaenkrat samo moja anglečka, pa nekateri tle na forumu, ker drugi ki vedo, od mojih prjatlov, me še niti 1x niso vprašali po počutju), jst pa čutim sicer hvaležnost, a hkrati strašno krivico, da se trudijo zame, ko pa je res(!) nepotrebno in izguba cajta, ker se nič ne premakne pri meni. Sam še na dol drsi...... in zadnje cajte vsakdan

hmmmm...... vaša Sofie

[Arwen]

ko pa je res(!) nepotrebno in izguba cajta, ker se nič ne premakne pri meni.

aja?