fobija pred družbo

[sonchika]

Lepo pozdravljeni! Sem nova članica, po včerajšnjem napadu panike sem namreč brskala po internetu in naletela na tole stran.

Moj glavni problem se je pričel pri komaj 15 letih, ko sem prvič šla sama na morje v družbi starejših fantov in dveh prijateljic. Eden izmed fantov, znan po spravljanju na druge mi je pričaral peklenski teden morja. Zmerjal me je z razvajeno prasico, debeluhinjo, dekleta v sosednjem šotoru pa je osvajal s pripovedovanjem da sem mentalno zaostala da bi bil smešen...med drugim me je opravljal ko sem spala v šotoru in enkrat spravil celo družbo žurat mene pa so pustili samo. Od takrat naprej imam sem črnogleda in nikomur ne zaupam, najbolj pa moje življenje omejuje to, da v družbi več ljudi, še posebej neznancev dobivam napade (tresenje, rdečica, znojenje, ponorel srček, visok pritisk, pogosto planem v jok in zbežim). Zaradi vsega tega sem se pričela izogibati družbi in niti s fantom in kolegi ne hodim nikamor. Naj poudarim, da sem drugače uspešna študentka, imam super družino in fanta ter cilje v življenju. Nikakor pa se ne znam sprostiti in uživati, ne hodim na žurke, ne spoznavam novih ljudi ker se bojim navezati kontakt... Zanimivo pa je, da sem drugače odličen retorik in zlahka predavam pred nabito predavalnico in sem na govornih tekmovanjih vedno bila najvišje po mestih. Le ko se spusti na osebno raven znorim, zmrznem, jočem. To že preveč omejuje moje življenje in kot študentka in mladenka ne znam uživati oz. ne upam. Zavedam se problema, vem da sem drugače dobra družba a že več let se soočam s temi strahovi preteklosti pa mi ne uspe in ne vem več kaj naj. Tudi napadi panike so vse pogostejši in ostajam med štirimi stenami. K psihiatru ne bi šla, za psihoterapijo pa nimam denarja...tako da sem razmišljala o kakšnih delavnicah ali kaj podobnega...prosim za kakšen nasvet in že vnaprej vam hvala. Pomirjena sem, ker sem spoznala, da nisem edina s takšnimi problemi, saj so me vsi okrog mene imeli za čudakinjo in zafrustriranko a pri tej težavi ne morem nič, ker mi že telo ponori ob teh situacijah in tega ne morem nadzorovati.

[Spiderwoman]

Dobrodošla na forumu!

Veš, na mnenje enega bedaka na morju se ne moreš ozirat celo življenje. Vendar pa žal v življenju vsi naletimo nanje. Zelo verjetno je tudi, da vse te žaljivke niso bile osebno tebi namenjene, ampak so bile samo del njegovega šova, v katerem se je moral pokazati "kao" boljši kot nekdo drug. "Boljši" pa je lahko samo izpadel tako, da je nekoga lažno dajal v nulo...

....ma ta tip je moral bili ena velika zguba in ni prav, da imaš ti zato negativno predstavo o sebi...pa saj si lepo napisala, da si čisto kul punca. Verjemi v to!

Drugače pa imaš na prvi strani nebojse.si kar nekaj skupin za samopomoč in pa delavnic, ki so celovno dostopne.

Drž se!
Lp, Urša

[sonchika]

Saj to je problem, vem da je zguba in da je od tega že več let. Fant in prijatelji se neprestano jezijo zakaj to pogrevam, da je kreten in da sem super. Tudi sama vem vse to. V teoriji vem, ne znam pa prek tega in tu nastopi moja težava-ne znam se soočiti s tem. Napadi panike v družbi so burni in omejujejo moje življenje in ne vem kako se tega lotiti, vem pa da bo treba nekaj ukreniti ker se sama očitno ne znajdem :jok:Vsekakor bom poskušala s kakšno skupino za samopomoč, kot opažam je kar nekaj pomoči na voljo in sem vesela, da obstajajo ljudje ki mi lahko pomagajo.

[Arwen]

fant je bil očitno cepec, ti pa občutljiva najstnica... kako so pa to doma sprejeli, ko si jim o tem dogodku povedla? 

[sonchika]

Doma o tem ne vedo nič. Starša sta delavna in razumevajoča in želita me videti srečno. Zato ne o tem, ne o napadih panike in ne o depresivnem razpoloženju ne vesta nič ker ju res ne želim obremenjevati s tem. Kolegi pa so teh tematik že krepko naveličani in pravijo da naj pozabim in pač hodim ven. Če bi bilo tako lahko in bi se znala soočiti s tem bi to že storila. Pa ne gre, ne znam...

[Arwen]

  imam super družino

a res?

ker super družina stoji otroku ob strani ne glede na karkoli.... in starši pač opazijo, da nekaj ni ok z otrokom....  ker tvoje vedenje se je od tistega dogodka dalje zagotovo spremenilo (razen, seveda, če je bilo tudi pred tem marsikaj... vključno z dogodki doma....) in super družina bi reagirala....

Doma o tem ne vedo nič. Starša sta delavna in razumevajoča in želita me videti srečno.

Mislim, da si vsak starš želi videt otroka srečnega.... pravi starš pa stoji otroku ob strani ves čas....

[krasendan]

Pozdravljena,

po tistem dogodku na morju, se mi zdi, da si postavila debel zid okoli sebe...Kar pomeni tudi, da si se povsem zaprla vase...Dokler gre za zadeve izven tebe ti gre super, ko si na osebnem nivoju se ustrašiš in "puf" se zapreš...

Težava nastane, ker ne moreš dati drugim del sebe...gre za slabo samopodobo ali samospoštovanje? Premisli dobro, če je bil ta dogodek edini razlog za takšno drastično spremembo? Ali je bil le pika na i kakšnim drugim razlogom, ki so se v tebi nabirali? Poskusi pogledati širše v svoje življenje, brez da bi se osredotočala le na ta dogodek...

In še eno vprašanjce...zakaj misliš, da ti je tako težko pogovarjati se na čustvenem, osebnem nivoju? Se bojiš ignorance s strani drugih?, negativnih replik? nesprejemanja?...

Če boš približno našla vsaj nekaj, kar bi lahko bil vzrok tvojim težavam, potem gradiš od tam naprej...

Pa pogumno veš, sem prepričana, da boš z malo dela na sebi že čez nekaj mesecev bolj sproščena v družbI!

lep pozdrav

[sonchika]

Arwen - kar se tiče družine nimamo težav, razen malo slabšega finančnega položaja in da se je oče v tistem letu ravno soočal z rakom na očesu...zato se mi ni zdelo vredno starše obremenjevati s tem. Nenazadnje gre za problem na ravni moje družbe z vrstniki in malo starejšimi s čemer se morava soočati jaz in moja družba.

Krasendan - mislim, da gre za samopodobo, ker po tistem dogodku neprestano že vnaprej pričakujem negativne kritike in grozne komentarje, ker so me takrat povsem vrgli s tira in sem povsem iz sebe in panična ker venomer zopet pričakujem norčevanje in nesprejemanje... in tako nisem sposobna odpreti sebe in se na nek način dati družbi oz. vključiti v družbo.