ANAKSIOYNOST, SOCIALNA FOBIJA, PARANOJA

[linko]

Prvo en lep poydrav vsem
na vas se obracam v yelo veliki stiski, namre; zacelo se je pred nekaj leti v srednji soli ko sem ya novo leto zauzil veliko kolicino drog. Naenkrat sem imelm obcutek da me vsi opayujejo in se mi posmehujejo in govorijo cey mene ya mojim hrbtom.V tej situaciji nisem mogel spregovoriti niti besede in sem popolnoma yatrokiral. Ta iykusnja se je prelevila v tako mocno fobijo ali karkoli, da sem se yacel iyogibati dolocenih ljudi in situacij. Vse to se je yacelo rayvijati v nekaj vec in strah je yacel postajati y leti vse vecji, dokler ni prislo tako dalec da sem se nehal druyiti y skoraj vsemi ljudmi ki sem jih poynal. nenehno imam obcutek da me nihce ne mara da imam yelo katastrofalni karakter. Bojim se vstopiti v katerokoli druybo saj vedno doyivim isto ko tisti usodni dan ya novoleto pa ceprav sem popolnoma treyen ye vsaj tri leta. Meni je groyno!!!! Imam super sluybo ampak se vsak dan borim sam s seboj. dobesedno imam strah pred dolocenimi ljudmi v sluybi ali kje drugje pred katerimi yacnek skoraj jecljati, dobim cmok v grlu, tiscanje v prseh, itd.
Ye eno leto hodim na psihoterapijo in yacel sem tudi s hiptnoyo. 
ydravim se pri psihijatu kateri mi je na ya;etku postavil diagnoyo anaksioynost in socialno fobijo z depresijo. zacel sem se zdraviti pred pol leta z paroksatom katerega sem po dveh mesecih opustil, ker mi je psihiatrinja na polikliniki dejala naj po nekaj casa opustim. Stvar se je seveda ponovno yacela pojavljati. Urgentno sem se odpravil na urgenco kjer so mi dali cipralex in eglonil. Cey en mesec sem imel kontrolo pri psihiatrinji katera mi je predlagala namesto cipraleks aurorix. Sedaj sem dobre tri mesece na aurorixu in eglonilu ampak  ni pomagalo popolnoma nic. Spet sem se prisilil iti v druybo spil nekoliko vina in stvar se je ponovila in to pred sodelavci. Tako ye en teden hodim v sluybo kot en mesecnik in se bojim kaj si mislijo sodelavci, saj semm namrec skoraj pobegnil iy scene tisti vecer.Vceraj sem imel kontrolo pri psihiatrinji, katera mi je dala nek antipsihotik Yolrix in ce ne bo v tem casu boljse grem v bolnico Begunje na ydravljenje.

Najbolj se bojim tega, da vedno ko se mi ygodi panika pred ljudmi, dobim nek odpor do teh ljudi, kot bi bil nevem kako poniyan in se jih yacnem bati in sem do njih bolj yategnen. To se mi sedaj dogaja v sluybi in najraje bi jo spet yamenjal saj je tako meni najlayje ampak s tem ne resimo nobene yadeve.
Res nevem kaj naj se naredim.

[Slavka]

Pozdravljen linko  Ob tvoji zgodbi sem dobila občutek, da se trudiš in spopadaš s svojo težavo..poiskal si zdravniško pomoč, obiskuješ psihoterapijo...omenjaš tudi bolnišnično zdravljenje....vsekakor pa moraš začeti verjeti sam sebi. Izgleda, da imaš zelo slabo samopodobo, kajti veliko ti pomeni mnenje in sprejetje okolice. Probaj delati na tem, da spoznaš, da si o.k. takšen kot si, se sprejeti. Zagotovo ne gre to čez noč, vendar se izplača.
Ne razmišljaj kaj o tebi mislijo sodelavci...nikoli nismo vsem po godu...ugotovi, kaj ti misliš o sebi, kako se sprejemaš in dojemaš...dokler ne boš rešil tega znotraj sebe, boš lahko bežal drugam, pa vendar ne boš pobegnil pred temi občutki.
Mogoče bi se tudi pridružil kakšni skupini za samopomoč, ki deluje v okviru društva DAM...kje in kdaj so si lahko pogledaš tukaj:

http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html

Na skupini se družijo ljudje, ki so jim skupne stiske anksioznosti, depresije, raznih fobij...tam spoznaš, kako drugi premagujejo svoje težave in ugotoviš, da nisi sam v tem boju.

Vse dobro 

[linko]

Hvala za odgovor.
Sej jaz vem da imam slabo smopodobo in se trudim da bi jo iybolj[al ampak se mi vedno podre ko se ynajdem v situaciji kjer se ygodi pani;en napad in dobesednio zmrznem. takrat itak samo en teden raymislam kako je do tega prislo in ali je kdo to opayil, saj me je sram da sem tako iypadel. Najhujsa stvar je to da se yavedam da sem neko; bil clovek y polno energije, vedno v srediscu poyornosti.Y veseljem bi sel v druybo se zabaval s sodelavci ampak vem da me bo vmes spoprijela panika. Vem da tudi katerekoli tablete ne bodo same od sebe pomagale ampak mora[ sam delati na tem.
mIn tako se pocasi odmaknes od real life. Vedno sem sportal na polno sedaj se mi pa tudi to ne da ker kr nimam in nimam volje, saj mi gre vedno vse narobe pa naj se se tako trudim.

[urssska]

Zdravo linko, če si doma blizu lj ti zelo priporočam, da greš na podporno skupino za socialno fobijo k dr. Dernovškovi na kliničnem. Če si doma kje drugje, poskusi nekaj podobnega najti v svojem okolju. Pri socialni fobiji je treba sprejet, da se zagotovo BO še dalj časa ponavljala in se naučit s tem živet. tuki na začetku je skupinska teorija pomembna.
Pomembno je da: a) se zavedaš, da ljudje ne porajtajo tega tako kot se zdi tebi, še zdaleč ne, se zanimajo večinoma zase
b) da se ne tepeš po glavi vsakič, ko se ti to naredi. to ni nič slabega in nič sramotnega. Ja težko je to folku razložit, ampak saj ti ni treba! ne skrbi za to in tudi drugi ne bodo. še enkrat-načeloma ljudi bore malo briga za druge.
c) v skupinah se lahko z drugimi pogovoriš o svojih težavah in vidiš, da to še zdaleč ni tako redka stvar. Poleg tega preko izkušenj drugih dobiš ideje, kako je mogoče s paniko "upravljat" v konkretni situaciji- jo v najboljšem primeru pregnat preden se začne (npr. s preusmerjanjem pozornosti) ali pa zadevo prikrit na videz.
d) najhujše je, da se paniki in fobiji upiraš, s tem prilivaš bencin na ogenj, ker te pograbi panika zaradi panike. najboljše, kar lahko narediš je, da jo sprejmeš in izzivaš, se izpostavljaš. ja ni vedno lahko, vsi imamo slabe dneve, a v tem primeru pač zadremaš, poslušaš umirjeno muziko, se umakneš, če je mogoče.

Zagotovo pa bodo slabi dnevi in se bo treba pretolčt čez njih, verjemi pa, da se v določenem času lahko stanje popolnoma popravi ali vsaj neprimerno izboljša. (Jz pred dvema letoma nisem mogla niti v trgovino, danes imam samo še bolj kot ne osamljene incidente, ampak se ne sekiram več. No ja, kdaj pa še, ampak to ni pomembno). Zdrava pamet pa ti govori, da je osnovnega pomena za izboljšanje stanja zmanjšanje ravni stresa in na splošno zdrav način življenja. Srečno.

[linko]

zdravo, hvala lepa za informavije
tudi doma mi govorijo da ljudje tega sploh ne opazijo tako kot se jaz grozno počutim, ampak kadaj imam tak napad da zacnem nerazlocno govoriti in se mi zatika, kar pa ljudje sigurno opazijo meni pa ragta nerodno. Najlazi mi je ko se lahko odmaknem in malo zaspim oz. zadremam. Ampak vedno se ne morem odmakniti ce smo sredi druzabnega dogodka.(v tem o+primeru se vse skupaj samo stopnjuje in postanem tudi navzven zelo zategnjen in mrk, kar pa sem opazil da drugi razumejo bolj kot neko ar+oganco in zato mi je hudo)
Sedaj mi je tako hudo da me v sluzbi in cez dan nenehno tisci v prsih, roke se tresejo in misli mi nenehno krozijo v isto smer in na kkoncu dnemva sem popolnoma izcrpan in brez volje. Glih danes smo v sluzbi narocili pice in smo bili vsi skupaj, mene je nenehno tiscalo v prsih in sem bil zelo zivcen in sem smo molil da ne bo potrebno kaj reci, ker takrat bi bila pa katastrofa.(in nato me se sodelavka vprasa zakaj tako grdo gledam oz zakaj sem slabe volje) In tako je dan za dnem nenehno tiscenje v prsih, slaba volja, in depresija. Vcasih sem bil tako poln energije da sem cel dan sportal in se preganjal naokoli sedaj pa se na en fitnes komi grem kdaj pa kdaj(cist brez vole)

[Ventilator]

Nekaj mi iz zgoraj napisanega ni jasno: zakaj si opustil paroxat? ker antidepresive se sicer pozneje ponavadi opusti, ampak ne po dveh mesecih, pač pa po najmanj devetih, lahko se jih pa jemlje tudi več let.

[linko]

ob prvem pregledu na polikliniki mi je bil predpisan paroxat nato sem imel čez en mesec ponovni pregled pri psihiatru kateri mi je dejal naj ga jemljem se en mesec in ce bo boljse naj ga opusti. Je pa res da jaz takrat nisem imel pojma kaj je to anksioznost in tudi nisem vedel kako se ta bilezen zdravi. Seveda sem bil brez zdravil nekaj casa potem pa so se stvari spet intenzivno zacele pojavljati. Sedaj je pa problem da sem se mocno zacel zaperati vase in tudi v druzbi sem vedno bolj zategnen in tudi ta bolezen mi enostavno pobera voljo do zivljenja.

[Ventilator]

to pa mislim, da se je psihiater zelo zmotil, paroxata ne bi smel prenehati tako hitro. glede na to, da praviš, da ti je blo po paroxatu boljše, z drugimi zdravili pa nisi imel nekega uspeha, ti priporočam, da ponovno poskusiš s paroxatom, po možnosti pri kakem drugem psihiatru.

priporočam ti, da se naučiš kakšne tehnike sproščanja, za začetek lahko začneš z globokim dihanjem, zelo dober je tudi avtogeni trening (ki je v bistvu oblika avtohipnoze) in pa progresivna mišična relaksacija. poskusi različne tehnike in si izberi tisto, ki ti najbolj odgovarja in jo redno izvajaj (ker se pravi učinek lahko pojavi šele ob redni vadbi po nekaj tednih).

lahko poskusiš tudi z omega 3 maščobnimi kislinami, ki sicer niso zamenjava za zdravilo, lahko pa ti pomagajo - čeprav je izboljšanje ponavadi zelo blago, ampak boljše to kot nič. jaz sem učinek opazil šele po dveh mesecih. četudi se ti stanje ob omega 3 maščobah ne bo izboljšalo, so pa zagotovo dobre za kožo in za ožilje.

dobro bi bilo tudi, da se pozanimaš, kako bi/bo zgledalo zdravljenje v bolnišnici in poskusiš kaj od tega že sedaj, če je možno.

[linko]

ja mislim da bi meni kakšna tehnika sproščanja zelo pomagala, ker sem nenehno napet in nervozen.
Zelo me pa zanima kako je z bolnico, ker mi jo je psihiatrinja priporočala ampak ne vem kako bi meni to pomagalo. Bojim se tudi malo zaradi sluzbe, ker bi bil odsoten.Naceloma ni krize, ker delam preko studentskega servisa, ampak je vseeno treba povedati da te ne bo 14 dni,  potem pa tudi ko prides nazaj te seveda vsi sprasujejo kje si bi. Mislim pa da bi resno moral v bolnisnico na malo bolj obsezno zdravljenje.

Sej glede paroxata pa nisem cisto preprican, da mi je pomagal. Jst sem se na trenutke bolje pocutil in niti nisem vedel kaj naj pricakujem.

[linko]

Lep pzdrav,

v sredo sem bil ponovno pri psihatrinji na pregledu katera mi je povečala antipsihotke ZOLRIX. Povedala mi je tudi naj bi se moja diagnoza nagibala na PSIHOZO. Na forumu ne najdem nic pametnega o tej diagnozi. Ali mi zna kdo kej vec povedati otej psihozi. TNX

ja mislim da bi meni kakšna tehnika sproščanja zelo pomagala, ker sem nenehno napet in nervozen.
Zelo me pa zanima kako je z bolnico, ker mi jo je psihiatrinja priporočala ampak ne vem kako bi meni to pomagalo. Bojim se tudi malo zaradi sluzbe, ker bi bil odsoten.Naceloma ni krize, ker delam preko studentskega servisa, ampak je vseeno treba povedati da te ne bo 14 dni,  potem pa tudi ko prides nazaj te seveda vsi sprasujejo kje si bi. Mislim pa da bi resno moral v bolnisnico na malo bolj obsezno zdravljenje.

Sej glede paroxata pa nisem cisto preprican, da mi je pomagal. Jst sem se na trenutke bolje pocutil in niti nisem vedel kaj naj pricakujem.