MOj problem

[bojc]

POZDRAVLJENI,

no takole pred dvema letoma sem doživel panični napad začelo se je takole, da sem naprej mislil da sem okužen z virosom Hiv. Nekako sem sam sebe prepričal da imam vse simptome te bolezni, znojenje ponoči, driska, notanji nemir, izguba apetita za krajši čas... to je trajalo okoli 3 tedne notranja tesnoba, strah in na koncu sem bil že čist na tleh in sem se šel testirat za Hiv. Seveda na testu ni nič pokazalo in sem se čez čas nekako sestavil in začel normalno funkcionirat. Šele čez čas sem se zavedel da je nekaj narobe z mojo psiho. Naslednjo leto se je to ponovilo vendar v nekoliko blažji obliki vzrok problemi v službi neka frka spet panični napad neizmeren strah pred tem, da bom izgubil službo..itd  No in zdaj 3 tedne nazaj se mi je pojavila nervoza, živčnost brez potrebe (nobenih stresnih situacij v zadnjem času). Od tedaj imam največ po hrbtu občutek ko da me žge včasih tudi po ostalih delih telesa. In to ker traja in noče stran... sicer sem v glavi nasprotno od prešnjih dveh dogodkov skuliran... nevem ali boleham za neko vrsto depresije... pri zdravniku še nisem bil in če nebo bolje bom šel..
Je pa res da že od otroštva imam v sebi strah pred novimi stvarmi oziroma ljudmi, sicer se čez leta ta strah nekoliko zmanjšal. Prav tako nisem imel sreče v ljubezni in sem svoja čustva vedno tlačil v sebe. Pa še to v družini babica si zdravi zivce prav tako se je letos pojavilo tudi pri očetu problemi živci.
Če imaste kak nasvet kaj bi lahko bilo oziroma karkoli.

Lp   

[Lost]

Pozdravljen

Je pa res da že od otroštva imam v sebi strah pred novimi stvarmi oziroma ljudmi, sicer se čez leta ta strah nekoliko zmanjšal. Prav tako nisem imel sreče v ljubezni in sem svoja čustva vedno tlačil v sebe.

Prvi korak si že storil , "priznal" da potrebujes pomoč. Na forumu imaš ogromno zgodb in različnih
poti in rešitev, vsak od  nas pa ima SVOJE zivljenje in mora najti SVOJO rešitev. Tukaj smo ljudje
ki smo in še dozivljamo podobne strahove in stiske, zato lahko dobis ogromno informacija KAKO
in KAJ se mi soočamo z tem. Imamo tudi skupine za samopomoč in tudi strokovne delavnice pod
vodstom strokovnjakov.  Vsekakor pa je priporočljiva če ne kar nujna tudi individualna strokovna pomoč.
PRedvsem moramo spoznati SEBE, kje so TRIGERJI, ki nam to sprožajo in kako se naše telo odzove na to.
Potem pa treba z določenimi sprememba te TRIGERJE obvladati in jih speljati stran...da ne delajo več
tolikšne skode. Z časom pa postanejo NOVI miselni vzorci MOČNEJŠI in trigerji počasi izgubljajo moč.
O poteku reševanja vsakega posameznika pa določa on SAM in strokovnjak z katerim iščeta rešitve.
V kolikor je zadeva tako huda, da brez kemije ne gre, je nujen obisk PSIHIATRA, da se zadeve skusajo
postaviti na mesto z kemijo. Potem pa z psihoterapijo reševanje trigerjev in SPOZNAVANJE SEBE in
svojih TEZAV. 

[Aslan]

Bojc panični napad je vrhunec nakopičene tesnobe (anksioznosti),
v tebi se je stiska nabirala zagotovo že dlje časa ...
lahko kot premlevanje zate ogrožujočih situacij, tlačenje čustev,
neizražanje jeze ... nezaupanje vase, strah pred svetom, življenjem.

Kot je razumeti imaš strah še iz otroštva pred novimi izzivi.
S pomočjo psihoterapije boš lahko spoznal svoje vzorce otroštva,
jih ponovno pretehtal ali so smiselni ali ne, prerasel nerealne strahove
in se boš nato lahko bolj sproščeno soočil z novimi izzivi.

Omenjaš sorodstvene vezi, ki imajo tudi "težave z živci".
Ja tako je tole, od njih si se učil kako se spopadati z izzivi, oni so ti dajali sliko o tebi ...
pokazali so ti kakšen je svet ... zato zelo pogosto tudi otroci nasledijo vedenja,
ki niso funkcionalna in blagodejna za notranji mir. Tudi to lahko s pomočjo psihoterapije ozavestiš, spremeniš, postaneš tak kot si želiš biti.

Moj nasvet bi bil, da prvo poiščeš psihoterapijo.
V kolikor se ti bodo panični napadi ponavljali in bodo
omejili tvoje funkcioniranje pa ti priporočam tudi obisk pri psihiatru, ki bi
uvedel tudi zdravljenje z zdravili.

Drži se in zaupaj vase!

[trzinka]

Ja, tako se je začelo tudi pri meni.
Misli povezane z boleznimi, minljivostjo, smrtjo.....
Potem pa stopnjevanje iz leta v leto in prispela do paničnih napadov in posledično zaradi anksioznosti padla še v depresijo. Tudi jaz sem imela neznosne pekoče bolečine po vsem telesu, kot bi pojedla žerjavico in še kup drugih bolečin.
Čas je, da ukrepaš. Prični najprej s sproščanjem, sprehodi, športom, druženjem, branjem.......Misli nase, na svoje telo in dušo. Privošči si stvari v katerih uživaš. Tudi jaz bi ti priporočila psihoterapije, kjer se naučis prepoznati napačni miselni vzorec in  ga spremeniti.

Če boš imel pa še naprej težave, pa k psihiatru, da postavi diagnozo in ti predpiše ustrezna zdravila. Adji so nam v pomoč pri zdravljenju, vendar delo pa je predvsem na nas samih.

Pa srečno

[bojc]

Najprej vsem hvala za odgovore. Res je da bo spremenit miselne vzorce to že počnem, bom obiskal svojo osebno zdravnico, da vidim kaj bo mi svetovala. Problem je da v družini tudi veliko negativne miselnosti z strani očeta on vidi v vsem samo najslabše... treba se bo od tega nekako izolirat.