moja izkušnja

[prijateljica1]

Lep pozdrav vsem skupaj! Že kar nekaj časa spremljam ta forum vendar nikoli nisem imela pravega poguma ali volje, da tudi sama nekaj napišem, no danes se je to spremenilo. Skratka stara sem 28 let in do pred šest mesecev sem bila oseba polna energije, čeprav sem imela že panične napade ampak lahko vam povem, da se niti malo nisem sekirala, dokler se niso začeli stopnjevat in potem seveda vse preiskave in bilo je vse bp. Nato sem zamenjala troje antidepresivov in ni bilo učinka, zato sem se odločila, da se več s tem ne bom ukvarjala, niti s tabletami niti z boleznijo. Moja diagnoza je sicer anksiozna depresija. Strahovi so se mi menjavali kot po tekočem traku, vmes pa sem še zapadala v depresije, skratka groza. Trenutno sem brez tablet, moje počutje pa je zelo nihajoče, ampak kljub simptomom ali telesnim ali duševnim ne dajem nobene veljave, živim naprej, čeprav sem včasih kot robot, ki ne čuti ničesar, zamahnem z roko in si mislim, da bo že minilo in res tudi mine vsak simptom,pa spet pride, tako pač je to. Pišem vam zato, ker bi rada bila del vašega foruma in da če bi bilo kdaj res nevzdržno, da se vam lahko malo potožim, ker trenutno je tako, da s tem živim kar sama, saj tega nisem pripravljena delit z drugimi, mojimi bljižnjimi, saj potem letijo nasveti gor in dol in to me še včasih bolj zmede. Trenutno sem v fazi iskanja najbolj primerne poti in verjamem, da jo lahko najdem sama, seveda ob pomoči drugih in predvsem tistih, ki sami doživljajo podobno. Drugače pa obiskujem psihiatrinjo in psihoterapijo. Rada bi še rekla glede našega zdravstva. Nočem obsojat, verjamem, da so zdravniki dobri in slabi, vendar mislim, da smo v povojih. Moja psihiatrinja je vredu. Drugače pa sem naletela na zelo zagrenjene zdravnike vključno z mojim osebnim, češ kot da sem simulant, saj mi nič ne manjka. Saj v bistvu mi ni, samo depresija je tudi bolezen in mislim, da je odnos do ljudi z duševnimi motnjami skrajno stigmatiziran, žal tudi med zdravniki, vsaj moja izkušnja je taka in to te včasih še bolj potre. Vendar sem tudi to prerastla, samo žal mi je tistih, ki bodo to doživljali, saj takrat ko ti je najbolj hudo rabiš samo prijazno besedo in svet je bolj svetel. Toliko za enkrat. Lep pozdrav vsem in želim vam veliko sončnih dni.

[Aslan]

Prisrčno pozdravljena Prijateljica1.

Vesela sem, da si se opogumila in se odločila vključit se v naše medsebojne vezi.
Resnično, ko si v stiski ti tople besede sotrpinov veliko pomagajo.
Zaveš se, da nisi edini, hkrati so ti vzor in upanje, da se lahko pride tako ven iz anxe kot depresije.

Mislim da si na pravi poti, tako AD kot psihoterapija bodo obrodili sadove.
Ne bo čez noč, postopoma gre ... saj se zadeve tudi dolgo nabirajo v nas preden izbruhnejo.

Pomembno je sprejeti sebe, ne se počutit drugačna.
Depresija je bolezen, anksioznost tudi ...
Naše zdravstvo na tem področju dostikrat še vedno šepa. Žal.
Se pa kljub vsemu dogajajo spremembe na bolje in tudi mi smo del tega,
da lahko brez sramu povemo: "imam depresijo"  ... veš imam izkušnjo da ko se sam odpreš drugim se tudi drugi odpro tebi ... v mojem okolju sem bila presenečena koliko oseb je že davno jemalo AD, ko jaz še vedela nisem kaj je to.

Pošiljam ti topel objem, in sem vesela da si z nami tukaj.
Drug drugemu smo pomoč, tolažba, vzor ...

[Toja]

Prijateljica1 

Prisrčno pozdravljena med nami, ki se kot ti borimo
z anksiozno depresijo.

Lepo je bilo prebrati tvoj post, vesela sem, da si izbrala pot zdravljenja
s psihiatrinjo in terapevtko in da ti to lepo uspeva.
Zelo lepo je, da si se nam pridružila, saj vsi nimamo take sreče kot ti, da bi bili tako polni optimizma in energije in si pripravljena deliti z nami tvojo izkušnjo.
Zelo lep nik si si izbrala "prijateljica", res ti lepo pristoji, kajti med nas si prišla
kot nekdo, ki nas želi malo opogumiti in z nami podeliti eno lepo izkušnjo.

Veliko ti je že Aslan napisala in podpišem se pod njen post, ker se z njo v popolnosti strinjam.

Žal je res, da je naše stanje glede drugih bolezni, še vedno nekak tabu, ljudje, ki tega ne poznajo nas obtožujejo in včasih tudi ne upoštevajo naše bolezni enakovredne vsem ostalim.
Kolikor stvari poznam, pa gre sedaj veliko na bolje, pripravljajo se tudi novi zakoni, odpirajo se nove ambulante, kajti prišel bo čas, ko bo depresija in anksa
postala naš dnevni spremljevalec, saj vsi vemo od kje izhaja in kakšni so trenutno časi.
Upam, da bo vsaj za prihodnje generacije bolje poskrbljeno, čeprav tudi mi
danes že dobivamo dobre nasvete. O mnenju osebnih zdravnikov pa ne bi govorila.

Prijateljica, še enkrat lepo pozdravljena in upam, da boš med nami vedno tako pozitivna in ne boš rabila pomoči.
Vesela sem, da se nam oglasijo tudi takšni kot si ti!

[trzinka]

Dobrodošla prijateljica

dodala nebi ničesar, saj sta toja in Aslan že vse lepo povedali, bi ti sama napisala enako