Ne vem več naprej

[maja41]

Sem v enem začaranem krogu, ki na čase sploh ne najdem izhoda.
Želim si samote in je nimam, ker mi moj dragi nonstop tiči za vratom. Nisva poročena, vendar že skupaj živiva okrog 7 let. Imam službo, ki bi ji najraje rekla,  adijo. Počutim se noro zbegano.
Moj šef ni prišel v pisarno že najmanj eno leto,  nisem ga niti slišala še manj pa videla,  vendar pa 1x na tri mesece pride njegova žena, ki  pa zna biti na cajte zelo nesramna. Če kaj rabi mi napiše samo SMS in teži ali so plačali oni in oni itd.  Ker vedno rabim kakšne informacije jih iščem na netu, da lahko delo nemoteno opravljam,  vendar si želim iti na kakšen seminar, vendar je za njih vse predrago.
Razmišljam, da bi dala odpoved in šla na svoje,  ker ravno sedaj na zavodu dobiš neka sredstva za zagon. Pa me je spet strah ali bom uspela.
Sem močna oseba in vstrajna,  vendar pri mojmu dragemu nimam podpore, ker je on pristaš službe od 6-14 in konec. Okoli samozaposlitve se znjim ne morem pogovarjat,  ker me takoj, da vedeti, da bom potem še imela manj kot imam sedaj. Njegove besede me dotolčejo do podna.
Ko sem to omenila doma,  so se mi posmehovali tudi njegovi otroci,  v njih sem videla zavist, da bi uspela. Moja otroka me spodbujata in pravita, da naj vse skupaj pošljem u rit in naj začnem z novim življenjem.
Z mojim dragim se večkrat prepirava,  ker sem jaz tako na tleh. Noče razumet, da imam v službi kar nekaj težav in nikogar, da bi mi pomagal. Poznam kolegice,  ki delajo podobno delo, vendar imajo podporo v službi s strani šefov in sodelavk in sodelavcev.
Moj gleda vse skupaj drugače, da je vsak dan na mizi kosilo,  da je po bajti pospravljeno in, da sem zvečer njemu na razpolago. Ker sem utrujena od vsega skupaj mi niti do seksa ni. Ker on brez tega ne more zaspati mi teži vse dokler nima prazna j.....  To zame ni moški, ki se posveča ljubljeni osebi ampak materialist na področju spolnosti. Potem si po prsih tolče kako je dober v postelji in to v eni minuti, ko je vsega konec.
Postajam zbegana in utrujena od vsega skupaj.
Ko pridem domov sem tako utujena, da bi kar stoje zaspala,  pečejo me oči, bolijo me noge čeprav ves dan sedim. Potem grem za pol ure počivat in glejga zlomka sploh ne morem zaspati ampak postanem zelo napeta in živčna. Srce mi močno bije in v meni se pojavi neki strah, ki ga ne morem zapustiti.

Občasno imam tudi vrtoglavico in bolčino v desnem predelu glave,  sedaj sem naročena pri zdravniku in bom videla kaj je to.
dovolj je tega jamranja in vas prosim za majnhno pomoč, vsakega bom vesela. 

[Arwen]

hja, očitno tvoj dragi le ni tako "dragi"...

[Slavka]

Maja pozdravljena 
Vidim, da se ubadaš z težavami dan za dnem in ni čudno, da te je začelo telo opozarjati na to, da si preobremenjena. Vsekakor so občutki, ki jih opisuješ posledica tesnobe, nezadovoljstva in s tabo ni fizično nič narobe.

Ja, tvoj dragi res ni tako dragi, vsaj po opisanem sodeč. Partnerja naj bi se podpirala v odločitvah in tudi glede spolnosti ni ravno rožnato pri tebi.Spolnost naj bi bila spontana, izražena z željo iz obeh straneh, ne pa samo praznjenje njegovih jajc in polnjenje njegovega ega.

Tukaj si pomembna TI in začni se zavedati tega. Vzemi v roko kakšno knjigo o samopodobi, osebnostni rasti, da dobiš smernice kako začeti.
Vedi, da je življenje tvoje in počni, kar osrečuje tebe, počasi začni spreminjati zakoreninjen vzorec, ki ti povzroča stisko, ter začni živeti ZASE.
Čudež je v nas samih 

[zala]

Maja,
iz tvojega pisanja je sklepati, da pravzaprav živiš življenje, ki ga drugi od tebe pričakujejo (pridna in uslužna v službi, pospravljanje doma, seksualne usluge in verjetno še marsikaj!!!).
Očitno si se začela tega tudi zavedati in razmišljati o tem: kje sem pa jaz???
Včasih je že tako, da se tudi na partnerja ne gre ozirati, če gre za skupen interes in lastno dobro počutje. Če te bo služba še dolgo morila, te bo do konca in če še doma ne bo podpore (kar izgleda, da ne) boš pristala na podnu in čisto nič koristi ni od tega, da si močna in vztrajna (kako dolgo še??). Menim, da je kar prav, da razmišljaš o lastni poti,; morda bi bilo modro proučiti možnosti za delo (kaj in koliko dela lahko pridobiš, in če se da s tem preživeti) ter delati na tem, če je bilanca pozitivna. V nasprotnem primeru pa sedanjo službo vzeti kot nujno zlo oziroma odskočno desko zase kasneje....
Jaz te pri lastni izbiri poslovne poti zelo podpiram, pa naj bo kakršnakoli, ki ti bo dala več zadovoljstva kot ta... moraš gledati nase. Mnenje drugih tukaj ni pomembno... TI trpiš!!!
Kar se pa partnerja tiče...če rabi le objekt za svoje potrebe... halooo...menda tukaj tudi tvoja volja, čustva in želje nekaj pomenijo!! Ne znam si predstavljati, da bi se dala dol samo zato, ker ON ne more zaspati.... pa naj opravi sam zase (zate tako ne na tak način!)....ali kakorkoli.... ali pa se bo moral vsaj malo ozirati tudi nate! Strezni se!
Mislim, da je skrajni čas, da se na vseh področjih začneš ozirati v prvi vrsti NASE. Saj to vendar ni nič slabega ali egoističnega... takšna kot si, tudi drugim ne boš v korist, tebi pa bo načelo še fizično zdravje (psihično ti je že in tudi telesno se odraža v utrujenosti, glavobolih in še). Zberi vso svojo moč in se postavi zase!
Oglasi se!

Vse dobro!

[harlekina]

Kaj pa te pravzaprav veže na dragega?

[nebesno modra]

Pozdravljena !

Rekla bi, da si se znašla v precej nezavidljivi situaciji, ki pa je hkrati lepa priložnost, da spremeniš svoje življenje na bolje oziroma ga začneš živeti, pa ne za druge, ampak ZASE.

Se pravi, telo in duša te opozarjata, da je konec "prostituiranja" za druge- oprosti za izraz, a ne vem kako naj bolj nazorno povem, da je seks za delanje usluge partnerju (ker drugače kao on ne more zaspati) mimo, pa pomisli že nase, kako se ti počutiš, a ti potem lahko zaspiš ali ti je samo še slabše, ker si dala svoje telo na razpolago nekomu, da se sprazni??? No, prostitutke vsaj vedo, da delajo to za denar, za kaj pa delaš to ti? Pa tudi glede kuhanja in pospravljanja, a si njegova sužnja ali kaj. Nič pa nisi povedalal o tem kaj narediš zase, kje si tvoje telo in duša sploh lahko spočijeta, če imaš "štalo " v službi in doma. Tvoje telo potem trpi nenehen stres in to se mora nekje izraziti.

Baje se je treba  vprašati kaj ti čutiš in želiš, ne pa kaj On pričakuje od tebe. In moraš si tudi postaviti neke meje.

Ni pa to nerešljivo, samo začeti je nekje treba in zgleda da je ZDAJ pravi čas, lp in vse dobro

[maja41]

Vsem hvala, da ste se odzvali mojemu pisanju.

Sama ne vem zakaj sem takšna, da prej pomagam drugim kot sebi. Tega se močno zavedam, ampak če za druge na naredim imam slabo vest. Poklapani obrazi me ubijajo. Čeprav sem samo že tudi ubita.

Vedno bolj se zavedam, da bom morala nekaj narediti za sebe,  vidim se v svojem stanovanju, ki me nihče ne preganja,  zvečer se utrujena vležem in me nihče ne teži k spolnosti. Tega si želim bolj kot vse na svetu.
Amapk tu me preganja slaba vest,  ker živimo na deželi se vsi med seboj dobro poznamo.  Rada sem v njihovi družbi, ker se prijetno zabavamo.  Vendar,  če se jaz odselim me bodo vsi po vrsti obsojali le kako se mogla zapustiti tako fajn deca (nihče pa ne ve, kako je pri nama v postelji-ena sama muka), on teži, jaz se upiram, na koncu zmaga on. 
Ne bi pa rada okrog govorila kako je zatežen v postelji in kako zagovarja svoje otroke. Če grem stran nimam enega bolj pametnega razloga, da ne bi bila v celoti usrana ne jaz ne on. Tega si ne želim.

[Arwen]

Amapk tu me preganja slaba vest,  ker živimo na deželi se vsi med seboj dobro poznamo.  Rada sem v njihovi družbi, ker se prijetno zabavamo.  Vendar,  če se jaz odselim me bodo vsi po vrsti obsojali le kako se mogla zapustiti tako fajn deca

hja, tu je pa na izbiro le to: ali biti nesrečna še naprej samo zato, da bojo drugi "srečni" ali pa vendarle sebe postaviti na 1. mesto in - ukrepati! kaj bo kdo rekel, mislil,... je pa tako zelo najbolj trapasta stvar na tem svetu, da... glej, če si na podeželju, potem veš, da so kosti za glodanje non stop prisotne. Si pač par dni na tapeti, in čez čas se najde druga kost. Komurkoli karkoli razlagat pa -  le zakaj? si  to dolžna storit? mislim, da ne. Ali sta s partnerjem skupaj ali gresta narazen - to je le stvar tebe in njega.

Če se ti pa zdi, da se še kaj rešiti da, potem pa tudi sledi - akcija. So strokovnjaki tudi za to področje na razpolago

[Janja]

Maja, pozdravljena!

Sama ne vem zakaj sem takšna, da prej pomagam drugim kot sebi. Tega se močno zavedam, ampak če za druge na naredim imam slabo vest. Poklapani obrazi me ubijajo.

Nič ni narobe s tem, da imaš občutek za druge ljudi, narobe je samo to, da greš preko sebe. Zavedati se moraš, da moraš najprej poskrbeti zase in šele potem, če seveda hočeš in zmoreš, še za druge. Če tega trenutno ne zmoreš, to pomeni, da se boš morala tega prijema pač naučiti... Postopoma, korak za korakom... Samo, da ne boš potem presenečena, nekateri ljudje bodo tudi odšli, vendar ostali bodo tisti, ki te imajo radi, te spoštujejo, in ki se zavedajo, da so pomembne tudi tvoje želje...

Vedno bolj se zavedam, da bom morala nekaj narediti za sebe,  vidim se v svojem stanovanju, ki me nihče ne preganja,  zvečer se utrujena vležem in me nihče ne teži k spolnosti. Tega si želim bolj kot vse na svetu.

Če si to želiš, potem začni delati na realizaciji tega projekta. Tudi jaz vem, kako božanski je občutek, da lahko delaš res tisto, kar si želiš.

Amapk tu me preganja slaba vest,  ker živimo na deželi se vsi med seboj dobro poznamo.  Rada sem v njihovi družbi, ker se prijetno zabavamo.  Vendar,  če se jaz odselim me bodo vsi po vrsti obsojali le kako se mogla zapustiti tako fajn deca (nihče pa ne ve, kako je pri nama v postelji-ena sama muka), on teži, jaz se upiram, na koncu zmaga on. 
Ne bi pa rada okrog govorila kako je zatežen v postelji in kako zagovarja svoje otroke. Če grem stran nimam enega bolj pametnega razloga, da ne bi bila v celoti usrana ne jaz ne on. Tega si ne želim.

S tem je pa tako: tudi jaz sem živela prvih mojih sedem let na vasi in še sedaj tam živita stara mama in mama. Prav zato vem, kako te stvari zgledajo... In ja, na momente so zelo moteče, ker vsi o vseh vse vedo. Po drugi strani je pa tako, da če se resnično odločiš, da o svojem privatnem življenju ne boš razpravljala, potem ti nihče nič ne more. Moraš pa pri tej odločitvi vztrajati.

In ker vidim, da imaš dober namen, da ne bi pred drugimi očrnila partnerja, potem verjamem, da ti bo uspelo. Jaz bi na tvojem mestu pojasnila samo to, da nista več skupaj, v podrobnosti pa ne bi šla. In hkrati bi jih prosila za diskretnost in ne spraševanje o stvareh, o katerih ti ne misliš razpravljati. Meni na tak način uspeva. Sicer ne na vasi, ampak v vseh sferah mojega življenja. Če nečesa nočem detaljno razlagati, potem tudi ne razlagam in ljudje to mojo odločitev spoštujejo. Zmeraj pa ni bilo tako. Včasih sem imela prav nočne more glede tega. Mislila sem, da moram vsem ljudem razlagati ravno vse, kar me sprašujejo. Napačno. Ni mi potrebno in ravno tako tudi tebi ni.

Želim ti, da ti uspe si urediti življenje tako kot si ga ti želiš.

[trzinka]

Maja,

skoraj nimam nič za dodati, so ti že vse napisali. Pomembna si ti in tvoje zadovoljstvo , sreča.
Imej se rada in poskrbi zase. Ne oziraj se na govorice drugih, naredi korak če čutiš, da to potrebuješ

[maja41]

Vsi po vrsti mi dajte moč in energijo.

Sinoči je bilo spet pestro in sicer. Popoldan sem prišla malo kasneje domov,  ker sem se ustavila pri prijateljici, ki je urejala neke zadeve, ki so meni znane in sem ji pomagala. Moj me je poklical in vprašal kje sem in kdaj pridem, in mu naj pridem pomagat (cca pol ure dela). sem mu odgovorila, da sem tu in tu, da delam to in to in se bom potrudila, da pridem čim prej. Seveda se je stvar zavlekla in sem prišla kakšno uro kasneje.  Tisto delo so pomagale narediti njegove hčere.
Ko je prišel domov me je gledal zelo postrani,  kar sem vedela da mu nekaj ne paše. Potem je šel nekemu znancu in se vrnil ob pol enajstih. jaz sem že spala in me je zbudil. Začel me je nadlegovati za sex,  jaz sem mu rekla, da sem utrujena in on se za to ni zmenil in je še kar silil v mene. Nisem mu dovolila in me je začel sponašat, da že tri dni ni seksal (čeprav sva v nedeljo in soboto), trdil in trdil, da me v nedeljo ni in ni, nisem mu mogla dopovedat,  čeprav sem mu opisala detajle večera. On je vstrajal pri svojem in mi ozmirjal, da se samo stepam in doma nič ne delam itd.

Postal je zelo nasilen in sem rekla, da bom vstala in šla stran spat,  ker ga sovražim in on še kar sili in sili. Dala sem mu vedet, da se na meni nebo jajc praznil, dokler se ne spremeni. Nisem njegov objekt. Vstrajala sem vse do jutra. Večkat ponoči se je zbudil in me začel težit,  vedno sem ga zavrnila. ne in ne,  ker se do mene ne obnašaš kot človek ampak kot neki jastreb, ki hoče svoj plen in pika.
Povedala sem mu, da si bom najdla stanovanje, ker z njim ne morem tako živet.  To je že vse skupaj preveč psihično in tudi fizično naporno.
 
Sedaj sem prišla v službo čisto izmučena brez volje do življenja,  kaj še le za delo, ki me čaka.
Upam, da bom imela dovolj moči in temu rekla KONEC.
Še vam bom pisala....

[nebesno modra]

Pozdravljena Maja!

Kaj naj rečem, tvoja zgodba se vedno bolj bere kot napet roman , pa nič slabega ne mislim s tem. Vidim, da ti ni lahko, sploh ker si žrtev izsiljevanja- spolnega, čustvenega in tako naprej..., in sigurno ni stanje takšno od včeraj do danes, ampak si svojega moža "naučila" kako daleč sme in koliko si pripravljena popuščati oziroma mu ustreči, ti pa sama veš iz kakšnih razlogov sta skupaj in zakaj si vztrajala v odnosu, ki te ne izpolnjuje...Sigurno pa nisi edina, ki si se znašla v takšni godlji, zato kar pogumno v iskanju poti naprej...Ja, od tebe je odvisno koliko te bo mož resno jemal, koliko se bodo tvoja dejanja skladala z besedami, ali pa boš spet popustila pod težo izsiljevanja...Zato bi bila podpora kakšne skupine ljudi zelo dobrodošla.

Pa tudi kar se tiče obremenjevanja s tem, kaj bodo drugi mislili in rekli, bo treba to breme prej ko slej odvreči in začeti živeti ZASE.

Čuvaj se in pogumno naprej

[kup_mesa]

Če ne gre več naprej, pa je treba včasih it nazaj, pogledat aha to pa to ne štima, porihtat zadeve in gas dalje. To bi lahko primerjali z avtom, ki je obtičal v blatu: imaš več situacij:

- voznik v avtu vidi pred sabo blato, pospeši in uspešno pride čez blato
- voznik ne vidi blata ne pospeši in obtiči

Ko obtiči, lahko do konca obtiči in ne naredi nič. Lahko gre z glavo skozi zid, pa ne doseže nič. Lahko pa gre ven iz avta, pogleda situacijo v celoti, premisli in se raši blata. Nenazadnje lahko gre po pomoč.

Torej, maja, stopi iz avta, poglej kaj se da rešiti in kaj ne. Reši tisti kar se da in sprejmi tisto, česar se ne da.

Veliko uspehov pri off-road vožnji čez blato!

[PETRAČKA]

Živjo hrabra maja.
Pozdravljam tvojo odločnost, da tovrstnemu nesprejemljivemu obnašanju svojega "dragega" narediš konec.
Saj imamo vsi težave, pa bi kakšen dan svojega tudi v žlici vode utopila. Ampak pomembno je da vem, da je to obnašanje odraz trenutnega počutja in ne njegova slaba lastnost, ki je ni pripravljen spregledati in odpraviti. Če pa je vedno tak in vedno obvelja njegova in ne dopusti tebi izraziti svojega mnenja, potem si gotovo storila prav, ko si vztrajala pri tem, da te pusti pri miru.
Morda se bo celo zamislil in začel spreminjati svoje negativne vzorce. Če ne, pa veš kaj ti je storiti - odidi in se ne oziraj.

[maja41]

  Že cel teden se bojujem s tem problemom. Mi pride trenutek, ko sem 100% da grem stran od njega in ko spet pride trenutek ko tega ne morem storiti. Sem čisto na podnu. Nimam jajc da ga že enkrat odslovim,  zmanjka mi poguma,  skratka sem čisto se sesuta od vsega skupaj. Moji občutki v glavi so ena smetišna kanta, ki ima vse sorte v sebi.
Ta teden sem si ogledala že 2 stanovanja in eden od drugega mi je bolj všeč, vendar se mi na cajte porodi misel ali bom zmogla.  Ena varianta je 350,00 na mesec z vsemi stroški. Drugi je 280,00 + stroški. Ker še nikoli nisem živela v najmniškem stanovanju nimam prave slike koliko stroškov pride na mesec. Jaz dobim  okrog 750-800€. Otroških dobim 200 za oba otroka, eden študira drugi je dijak.

Vedno bolj se zavedam, da tega pritiska s stani partnerja ne bom več zmogla. Hči me zelo podpira, da ga naj že enkarat zapustim in začnem živeti kot ženska in ne  kot sužnja nekomu, ki mi ni vreden.

Ali je res mogoče, da te ima nekdo tako ZELO RAD, da mu ob pogledu na žesnko njegova moškost kar poskoči. Moj mi  tako pravi. Jaz mu ne verjamem in mu to tudi povem. 

 
 

[nebesno modra]

Že cel teden se bojujem s tem problemom. Mi pride trenutek, ko sem 100% da grem stran od njega in ko spet pride trenutek ko tega ne morem storiti. Sem čisto na podnu. Nimam jajc da ga že enkrat odslovim,  zmanjka mi poguma,  skratka sem čisto se sesuta od vsega skupaj. Moji občutki v glavi so ena smetišna kanta, ki ima vse sorte v sebi.
Ta teden sem si ogledala že 2 stanovanja in eden od drugega mi je bolj všeč, vendar se mi na cajte porodi misel ali bom zmogla.  Ena varianta je 350,00 na mesec z vsemi stroški. Drugi je 280,00 + stroški. Ker še nikoli nisem živela v najmniškem stanovanju nimam prave slike koliko stroškov pride na mesec. Jaz dobim  okrog 750-800€. Otroških dobim 200 za oba otroka, eden študira drugi je dijak.

Vedno bolj se zavedam, da tega pritiska s stani partnerja ne bom več zmogla. Hči me zelo podpira, da ga naj že enkarat zapustim in začnem živeti kot ženska in ne  kot sužnja nekomu, ki mi ni vreden.

Ali je res mogoče, da te ima nekdo tako ZELO RAD, da mu ob pogledu na žesnko njegova moškost kar poskoči. Moj mi  tako pravi. Jaz mu ne verjamem in mu to tudi povem. 

 
 

Ojla Maja!

Razumljivo je, da vsako trganje vezi, ki so trajale nekaj časa, pač boli in človek rabi svoj čas, da to predela , preboli...Sicer malo diši po odvisnosti od odnosov, preberi si knjigo Sanje Rozman Peklenska gugalnica. V tebi se bojuje boj med ostati in oditi, težko je oditi in po zagonu ti zmajnkuje poguma, po drugi strani pa čutiš, da teh pritiskov v odnosu ne boš zdržala, da se tvojo telo že skrajno upira...

Ni ti lahko, zagotovo bo še bolelo, toda prepričana sem, da boš zmogla. Korak za korakom.

Kar se pa tiče hitre vzburljivosti tvojega moža, bi rekla, da mogoče on res verjame v to, kar govori, namreč, da je njegova seksualna želja ljubezen, ki jo goji do tebe, po mojem pa poželenje včasih tudi nima veiko veze z ljubeznijo, pa razumem te, da si želiš biti sprejeta in videna kot celota ne pa kot njegov seksualni objekt.

Pravzaprav ni treba, da se mučiš z vprašanji ali te ljubi ali ne, vprašaj se, kaj ti hočeš od življenja in ali ti znese ostati v takem odnosu. Poleg naklonjenosti potrebuješ tudi spoštovanje sebe, če pa ti moški izkazuje naklonjenost samo s svojo erekcijo, potem je zate ta njegova naklonjenost malo vprašljiva.

Čuvaj nas, lp

[Janja]

Maja!

Bi se kar strinjala z zapisom Nebesno modre.

Če teh njegovih pritiskov ne zmoreš več, potem resnično ukrepaj. Pretehtaj vse možnosti in se odloči za tisto, ki je ZATE najbolj sprejemljiva.

Ali je res mogoče, da te ima nekdo tako ZELO RAD, da mu ob pogledu na žesnko njegova moškost kar poskoči. Moj mi  tako pravi. Jaz mu ne verjamem in mu to tudi povem. 

Imamo različne potrebe, različne želje, različne predstave... Čisto mogoče je, da tvoj partner potrebuje ogromno spolnosti, očitno več kot ti. S tem ni nič narobe. Problem se pojavi takrat, ko sta skupaj dva partnerja, ki si enostavno nista kompatibilna glede spolnosti in tudi drugače.

Sporen pa se mi zdi partnerjev način, s katerim ti hoče povedati, da si želi biti s tabo. Če imaš nekoga res rad, in če ti je kaj do njega, se do njega obnašaš drugače in ne samo kot do objekta.

Resnično ti želim, da ti uspe realizirati to, kar si TI želiš.