Končno sem zbrala pogum in se odločila da napišem nekaj o sebi in mojem problemu. Stara sem 20 let in že nekaj let je moja težava zardevanje. Ne, res ne morem reči, da je to nekaj prikupnega in srčkanega, kot pravijo nekateri. Zame je to nočna mora, ki se ne konča... Zardim dejansko vedno in povsod, že navaden pogovor s prijatelji, znanci, sorodniki,..je dovolj. V tem letu se mi zdi se je vse skupaj še bolj poslabšalo in sedaj vedno iščem izgovore, da mi ni potrebno iti ven med ljudi. Ja, grozno, vem! Najhuje je, da bi z največjim veseljem šla in se zabavala
Ne najdem niti več volje, da bi stvar izboljšala. Včasih sem se še trudila, da bi mislila čimbolj pozitivno, sedaj pa samo še obupujem in ko moram nekam iti, razmišljam samo o tem, kako bom zardela in postala v glavo čisto rdeča. Ker sem bolj blede polti, je to še bolj opazno. Ponavadi pa postanem celo tako živčna, da rdečica kar ne izgine in sem lahko še več kot uro rdeča v obraz. Sama sebi se drugače ne zdim grda ali neprivlačna, imam se za lepo in zelo prijetno dekle. Nevem zakaj si to počnem...
Preveč razmišljam o tem, kaj si ljudje mislijo o meni. In ko zardim se počutim tako manjvredno in prav ponižano. Ostala sem brez samozavesti. Celo ko grem ven se raje oblečem v nevpadljiva oblačila, da ne bi zbujala preveč pozornosti in da ljudje ne bi dajali veliko komentarjev.
Vem, da nisem edina, ki se soočam s tem in res si želim, da bi to premagala in si vrnila samozavest.
