Moja zgodba

[Žiga]

Pozdravljeni,

Saj nekaj sem že pisal po tem forumu, vendar se mi zdi, da sem končno prišel do zaključka, kaj mi sploh je oziroma kaj mi povzroča probleme. Samo zdaj, ko sem končno ugotovil (nisem 100%, sem pa 98%), se stanje/tesnoba iz dneva v dan samo še slabša. Najverjetneje gre pri meni za generalizirano anksioznost (s paničnimi napadi). Tako da vas lepo prosim, če lahko na podlagi spodaj opisanega, potrdite ali pa ovržete mojo domnevo.

Tako se je vse skupaj začelo že kr neki časa nazaj:

Pred že kar nekaj leti sem bil na absolventu v Grčiji, kjer sem hudo zbolel (ne vem kaj mi je bilo, toda domov sem komaj prišel, zgleda da sem tam "fasal" eno pizdarijo). Ena 2 meseca sploh nisem prišel k sebi, skoz sem bil omotičen, utrujen, bil na raznih pregledih, toda niso mi odkrili nič konkretnega.

Od takrat imam strah pred kakršnimkoli potovanjem, celo dopustom! Preden grem na kakšno potovanje ali dopust, mi vedno kaj fali, vedno moram iti k dežurnemu zdravniku ali zobozdravniku, ker mislim, da mi kaj fali, u bistvu pa to delajo samo živči in živčnost pred odhodom. Torej to je prvi moj večji strah.

Pred kratkim sem doživel še eno neprijetno situacijo, ko se mi je v službi na stolu kar naenkrat začelo močno vrteti in potem enih 20 min nisem mogel ustati iz stola, ko pa sem ustal, me je kar zanašalo. (vzroka ne vem, tudi zdravniki niso ugotovili, EKG in kri OK). Od takrat imam stalen strah, da se mi bo to še bilokdaj in bilokje ponovilo (da se mi bo kar naenkrat močno zavrtelo recimo med hojo na malico, ali celo v menzi med malico, na sestanku, fuzbalu, kinu ipd.).

In res...pred kratkim mi je v menzi med malico (med jedjo) kar naenkrat začelo močno in hitro biti srce, potil sem se in roke so se mi tresle, tako da sem komaj držal pribor. Poleg tega se mi je še malce vrtelo. Na hitro sem pohlastal hrano, da ne bi slučajno kdo opazil (moj sodelavec je sedel nasproti).
Glej ga zlomka, to se mi je drugi dan v isti menzi spet ponovilo...že ko stopim v menzo dobim neprijeten občutek in potem se mi res zgodi nahjuje (hitro bitje srca, živčnost, potenje, tresenje).

Sedaj pa sem opazil, da se v službi še na sestanke bojim hodit zarad tega. Včeraj sem imel enega in sem ga komaj preživel...ok je res, da je bilo ful vroče v sobi, sam spet je bila ista pesem...hitro bitje srca, špikanje pri srcu, potenje, tresenje rok, da sem komaj lahko pisal in držal kemični v roki.

Torej stanje se iz dneva v dan poslabšuje in samo čakam, kaj bo sledilo? Bojim se, da se bom bal še v službo zjutraj hodit, na bus, na pijačo, v kino, bilokam.

Že v naprej hvala vsem za priporočila, nasvete in pomoč!

Lp, Žiga

[Aslan]

Žiga ja to je tipično za anksioznost in paniko ... strah pred strahom,
ampak ravno ta strah pred ponovnim napadom (vročina, pot, srce..omotica)
sproži dodatno simptomatiko...to je tist začaran krog k sem ti pisala.
In na koncu lahko ostaneš med 4 stenami.

Zato se prvo teoretično poučiš kaj panični napad je in ugotoviš, da ni nevarna, ne umreš od tega.
Pobegi iz situacije (ki jo opredeliš kot ogrožujočo) so dodatna stimulacija panike...počasi se izogibaš vsega in nočeš več nikamor (agorafobija).

In terapija je v smeri da se ponovno začneš izpostavljat, da vztrajaš v situaciji kljub simptomom,
da namesto, da si delaš v glavi filme kako boš spet omotičen raje dihaš s trebušno prepono in umirjaš telo ... naučit se ne opazovat samo še simptome in "čakat" na napad panike ...

Kaj pa sproža vse to - to je pa druga zgodba. Nekaj v tvojem življenju ti ne ustreza, te duši, omejuje ...
Najpogosteje je to čustvena stiska, ki ne more več se rešit na psihični ravni, je overdoze za tvoje telo
in se pokaže skozi fizične simptome ... ki so vsi normalni in zdravi ... le nam s paniko se pojavijo ob napačnem času ... gre za pripravljenost teleščka na boj ali beg ... ko realne nevarnosti ni (narišemo si jo v mislih - uf stadion veliko ljudi .. kaj če me tam prime tesnoba...)


boš premagal boš vidu

[trzinka]

Žiga , nebi nič dodala, je že Aslan vse napisala

[Žiga]

Hvala, bom probal Samo vprašanje, ki se mi zastavlja je, KAKO premagati te strahove?

Še to bi rad dodal...prej nikoli nisem doživljal takih napadov, pri meni je bila vedno prisotna samo omotica in napetost, živčnost. Je pa zanimivo, ko sem brskal po spletu o možnih vzrokih za moje probleme in sem naletel med drugim tudi na to možnost (panični napadi), in potem ko sem bral o njih na dolgo in široko, zanimivo, da se mi je ravno tisti dan to prvič zgodilo (napad - hitro bitje srca, potenje, tresenje rok)! Mogoče zaradi tega, ker sem pred tem toliko bral o tem in se potem avtomatsko sekiral oziroma ustrašil?
Kaj menite? Ker se mi zdi malo čudno, da bi napad kar sam od sebe kar naenkrat prišel! Ker kot sem že dejal, pred tem (preden sem na internetu izvohal tudi to možnost) nisem doživel nikoli kaj takega (samo npr. strah oziroma živčnost pred potovanjem), takih napadov pa nikoli.

Lp, Žiga

[Aslan]

Vedno je enkrat prvič.

Nabiralo se je dolgo in samo vprašanje časa je bilo kdaj telo
več ne bi zmoglo predelat strahu in anxe (lahko rečeš živčnost, tesnoba, čudn napet feeling)...
ker si bil bolj pozoren na simptome si se jih lahko bolj ustrašil in so se spotenciral v panični napad.

Zdej ni pomembno več kako je nastal, ampak kako se simptomov več ne boš bal.
In kaj boš spremenil v svojem življenju, da se simptomi sploh ne bodo več pojavljali.

KAKO premagati strahove sprašuješ?
...preberi moj post zgoraj ... : teorija, izpostavljanja, sproščanje ...