Psihicni hipohonder

[barbarasostaric81]

lep pozdravček vsem skupaj,začelo se je lepo sončno jutro,jaz pa nemorem več spat,Omni moram ti povedat da sem začela laufat in da se počutim veliko bolje,razen večer ko se vležem pa zopet nastopi v mene ta panika,začnejo se mi usta trest oziroma celo telo pa pa mislim joj kaj če me kap,zakaj nemorem in nemorem preusmerit te negativne misli kako si naj pomagam želim vam lep sončni dan Žalostna

[Omni]

Uh, lepo da si se odločila laufat. To pomaga ja. Jsm tud včasih laufala, sam pol sm se mal polenila, pa se spomnem, da so mi misli takrat velikrat zbledele. Le tako naprej 

Jsm pa dans čist zmešana... Smo mel učeri neki žur, in sm spet pila, in sem dans mačkasta, in se še bolj ustrašm vsakih misli. Kok je to grozn...
In se bojim, ker ne znam ubežat mislim. In kr psihira me, da znamo razmišljat, in kr ene nebuloze se zmišljujem, take in drugačne
Sm se hotla pošteno naspat dans, da se ne bi zbudila z mačkom, ampak so mi v pol spanju začele nagajat misli, in nisem mogla več zaspat nazaj. Tok se čudn počutm...

Na živce mi gre, da sem bla že skor vn iz tega, pol se je pa kr vrnl, in me na hard usekal. Pomoje je zdj najhuj kokr je blo do zdej, tko da JUHU - vsaj vem da hujš ne more bit, pa še zmeri se mi ni zmešal

Je pa panika... preveč se zavedam same sebe. Zdj ne samo v glavi, ampak na sploh - moje telo, in vse to. Bedarija!!!

Še ti kej povej Barbara, kako si kej in to. Sm zdj sama doma, in nimam kej za delat, in mi paše da se o tem pogovarjam.

[Omni]

Drugače pa glede tega, da se bojiš, da te bo kap... Ne bo te kap Naše srce lahko prenese marsikaj, saj je narejeno za to, da utripa. Sem brala knjigo, kjer je pisalo nekaj o paničnih napadih, in je problem ravno v tem, da se ljudje bojijo samih simptomov, ker se bojijo kaj lahko prinesejo. Tudi če ti močno utripa srce, te ne bo kar izdalo. Zaupaj mu

Glede spanja pa bi mogoče lahko poskusila avtogeni trening, če ga še nisi. To je meni pomagalo, ko sem že dva tedna spala po 3urce na noč, in sem se potem začela posluževati tega treninga. Temelji na tem, da sama sebe zazibaš v spanje - si ponavljaš (6-krat vsako, počasi) mantre v stilu: "Moja desna roka je topla", "Moja desna roka je težka", "Mir. Popoln mir", "Utrip srca je miren in enakomeren". In se tako sprostiš in sredi mantre zaspiš.

[vesnav]

Hoj, Omni,
evo me, se bom ponavljala..
Vse, kar sem že napisala, vidim, da si si "ubila" v glavo...)

Lej, nikjer nisem rekla, da bo minilo čez noč, saj nočeš...)) Vedno znova, ko pride misel, jo dojameš, ozavestiš pa juhej obračaš levo, desno, še dobro, da te je ni bilo na smrt strah, kot mene....

Omni draga, zaposliti se, pomeni tudi, delati kr neki.. Če misliš lahko kr neki, lahko tudi delaš kr neki. Vedno se ponavljam s temi križankami, ampak resnica je, da so mi bile, ko sem bila čisto, čisto, čisto na dnu, te rešiteljice.. Navpično, vodoravno, piši gor, dol, levo, desno do onemoglosti..

Ti pa, ki si predstavljam, da te te misli obremenjujejo, motijo, manj bolijo in strašijo, pa daj štartaj, prosim, s te bistvenod rugačne pozicije.
Če ti ne gredo križanke, pa vzemi kar koli, barvice pa barvaj. Naj se ti ne zdi blesavo, pomaga.. Bodi čim bolj natančna.. Ko ti bo dojadilo, se boš šla raje učit, verjetmi, kot goblene delat...

Eno mojo frendico so rešile verižice, ko je neke kroglice vtikala na cvirn...

Samo zaposli se, kadar imaš energijo, pa pucaj. Akcija, samo akcija, ne ženi se premočno, ampak zamoti pa!

Ti kar pojamraj..
Res pa, da nam dnevi niso naklonjeni.. Mene je tudi dajala brezvoljnost, praznost, ampak gremo naprej....

[barbarasostaric81]

ojla kako ste dragi moji,oh kako mi je lepo da sem vas spoznala pa če prav le preko računalnika,danes bilo super do popoldneva na kar pa tiščanje v prsah,in že pa paw kaj se bo zgodilo in hvalabogu nič,zadnjič je frendica imela roj.dan in sem se ga pač malo nalila,oh kako mi je bilo lepo,ah ponoči pa panika taka da sem mislila da mi tečejo zadnje minute mojega življenja ampak sem še vedno tu juhu.Prijateljica mi rekla naj se gledam v ogledalo ter si pravim LJUBIM SE IN CENIM LJUBIM IN SEM LJUBLJENA,PRIPRAVLJENA SEM SE ODPOVEDAT STVAREM,OSVOBAJAM JIH,NAJ GREDO,OSVOBAJAM VSO NAPETOST,OSVOBAJAM VES STRAH,OSVOBAJAM VSO JEZO,OSVOBAJAM VES OBČUTEK KRIVDE,OSVOBAJAM VSO ŽALOST,STARE OMEJITVE NAJ GREDO,OSVOBAJAM JIH IN  MIRNA SEM POMIRJENE SEM S SEBOJ,POMIRJENA SEM S TOKOM ŽIVLJENJA,POVSEM VARNA SEM!To je ponavljala vsak dan kak je imela 5 min.časa in se danes počuti super probat ni greh Omni ter Vesnav lepo z pozitivnimi misli naprej lepo mirno noč obema

[Omni]

Hello,

hvala hvala hvala Vesna!

Drugač pa... tssss, ne morm verjet kok me poznaš Res je, da zmeri ko je prišla misel sm jo spet ozavestla, se ukvarjala z njo, itd... Zdj se jo trudim vsakič popolnoma odmislt.
Se mi zdi, da mi gre zdj že na bolje, ko vem da morm sam vse ignorirat, pa se poskusit koncentrirat na druge zadeve. Včasih sm misnla, da obstaja še kak drug recept, in sm pol spet tuhtala, a rabm prit zadevi do konca, ali ali ali ali...
Se pa zdj včasih kr mal zmedem v glavi - ko pride misel, jo hočm potlačt, in pol se spomnem na to, da kao 'poslušam' svoje misli, kot zunanji opazovalec, in potem pride nek tak čuden občutek. Ma se potem spomnem, da je treba samo ignorirat, pa je
Včasih, ko pride kaka misel, se zataknem s tem, da se tepem z vprašanjem Zakaj sm se na to spomnla, če se nočem... in potem pride še cela vrsta razmišljanj za tem. Sm na poti, da tud to neham delat

Sm si kupila križanke, ampak sm pa naletela na najbolj bedne kar jih je, pomoje - tipa "KRAK brez K"  Si morm po nove.
Zdele pa Akcija! Šopam pospravlat. Je stanovanje že prov v razsulu.

Barbara, ja, še kr smo tuki hehe 

Aja, pa zdj sm gledala ene par fajnih animiranih filmov. Če katera išče urco pa pou dobre zabave, priporočam risanko 'Cloudy with a chance of meatballs' (2009). Je prov fletna.

Uživejta kokr se da

[vesnav]

Haha.. križanke  - krak brez k...)

Hej, danes si pa res dobre volje, jo kar izžarevaš..
Sem vesela zate.
Jaz sem bila utrujena, pa sem se prisilila in šla hodit v hrib, pol ure gor, pa malo dol.. Kot pri Križankah.. Sem potem takoj dobila voljo do dela..

Le tako naprej, Omni..
Misli pridejo pa grejo, rešena križanka pa... kaj že?))

Ja, Barbara, treba je pozitivno misliti. Se trudim.. Včasih se zatakne, ampak je logično; če si si nekaj pacal 30 let, rabiš 30, da si odpacaš... Eh, saj ni tako hudo.

Držita se, bejbi!

[barbarasostaric81]

Halo kak sta mi danes,upam da kaj boljše,matr je vroče,počutje fenomenalno po dolgem času,lepo mi bodita pa javta se še kaj čaoči

[vesnav]

Lep dan je, pa še rojstni dan mojega sinka...

Drži se tudi ti, Barbara.

[Omni]

No, js pa nism več tok fajn...  
Bah, js ne vem kako se bom tega rešla.

Zmeri ko se spomnem na to, da znam bit v glavi (torej neskoncentrirana), se zdj na hitrco spomnem vseh misli, ki sem jih mela pred tem. Kr neki. Sej une misli preden se znajdem v glavi, so vse kul in uredu, sam me pa mot, da se jih ponovno spomnem.

Zutri je zmeri dost bedn filing, ko se spet spomnem vseh svojih trapastih misli. In spet: "A še zmer ni konc, al kaj?"
Sej vem - razmišljanje o tem kok časa bo še trajal, to samo še podaljšuje.

Pa namest da bi bila pri pucanju natančna, si le govorim 'Bod natančna', in se kr ne znam spravt vn iz glave. No, seveda mi tud uspe, ampak se kr ponovno znajdem v glavi.

Kak mesc nazaj je blo drgač - sm bla npr. dopoldne vsa čudna, pol popoldne sm pa prov 'čutla' razliko - mi je blo useen za misli, in se nč nism znašla v svoji glavi. Še rekla sm loh 'Sploh ne vem kaj mi je blo. Kr neki sm komplicirala. Zdj sm čist fajn!' Zdej si pa znam cel dan morit.. Najbrž zato ker sm že tok prepričana, da mam problem?
Pomoje morm dobr razmislt kaj me sploh mot. Sam se bojim, da ne bom znala prit do nobenga zaključka.
Zdj nimam več tistih bednih misli 'Ljudje smo, kr tuki sm, hodm, itd,'... Se pa skoz znajdem v glavi, in takrat loh kr ene nepomembne stvari razmišljam. Ne znam prit vn iz glaveeeeeeeeeeee  

Al je pa fora, da sm se prepričala, da znam bit 'v glavi', čeprov sm to itak skoz, sam da zdj delam big deal iz tega. Ne veeem  

Barbara, me veseli da si ti odlično. To hočmo!

[vesnav]

Enkrat, ko boš ok, si preberi svoj azdnji vpis....

Draga Omni, podala si sama vse odgovore.
Mislim, da se boš sčasoma navadila in s tem tudi naučila živeti z mislimi, ki bodo vselej malo drugačne, ampak jih boš sprejela za svoje.
Jaz sem bila zadnjič tudi en dan isto dekoncentiraana, raztresena, nisem našla ne ključa, ne denarnice, pa sem šla na bankomat pa sploh nisem vedela, kam sem spravila denar, kam sem namenjena.. Enostavno se zgodi! Sprejmi...
Kul? Kul!

Manj ko se boš poglabljala, boljše bo. Pač so misli, tako kot so prišle, bodo odšle.
Kolikor moreš, ti svetujem, da si naredi red v življenju.
Mene osebno raztresenost "popade", kadar si nakopljem preveč dela, si mislim, da zmorem, pa ob desetih zvečer zaspim tam nekje med Odmevih, sploh čejih vodi mladi T. B...

Resno ti zagotavljam, da bo bolje, vsekakor moraš del sebe tudi sprejeti in morda se začni spraševati, zakaj in odkod ta občutja sploh izhajajo... Rešuj počasi in počasi odlagaj. Nič naj se ti ne mudi.

To vem, več pa ne. Zase lahko rečem, da mi lepo uspeva, še posebno zato, ker ne pričakujem več od sebe vrhunskih nagrad za svoje ustvarjalne stvaritve, si dovolim biti slaba gospodinja, mati, ki ji otrok zamuja v šolo..., prijateljica, ki pozabi na rojstne dni.. A tisti, ki me pozna, ve, da stvari niso črno bele...

Včasih pride dan, ko bi najraje kričala: Pa ne že spet, pa potem mesece in mesece prijetnosti, ki me vedno znova opominjajo, kako lepo je to življenje.

Enako želim tudi tebi! (ali pa še boljše..)

[moonica]

pozdravček!

sem šele danes zasledila tole temo (ni časa za viset na netu) ... naslov sem prebrala že pred ene pol meseca, ampak nisem odprla teme ... sem si pa predstavljala drugačno vsebino, verjetno zato, ker jaz sebe (ja, tud men se je to dogajalo več let in delno se mi še) nisem imenovala psihični hipohonder ... sploh si nisem postavljala neke konkretne diagnoze, doma nismo mel ne računalnika ne nič, sama sem se zgubljala z mislimi kaj mi je, da sem najverjetneje jaz edina, ki tako razmišljam, ki se vse to sprašujem ... totalno zgubljena, prestrašena sem bla ... in spet smo tam, ko te kdo vpraša kako se pride ven s tega, kako se tega rešit?? kot ponavadi (pri takih in podobnih zadevah) se ne da razložit, ker ni univerzalnega recepta oz. sploh nisi šel po določenem 'planu zdravljenja', da bi lahko povedal točno kaj je tisto, kar te je zvleklo iz tega ... no, zvlekel si se dejansko sam ... pomoč dobimo od okolice, vse 'vsrkavamo' in na koncu nekako počasi priplujemo 'ven' ... rabi se čas, da se lahko človek s tem sprijazni, posledično se ne več tolko sprašuješ ... in pol en dan pomisliš "zanimivo, že kak teden nisem mela več tistih misli, občutkov..." štos je, da bolj kot se s tem ubadamo, bolj trdovratno je ... ampak ker je moteče (zmedenost, strah na višku!!) se jim automatsko upiramo ... tako se pol u nekem krogu vrtimo ... jaz zdej nimam več tako intenzivnih teh misli, ne vem točno povedati od kdaj ... ma še vedno se pa pojavljajo ... in isto tako 'bedne' kot jih opisuješ ti, omni ... mi je pa še vedno nekako odleže, ko preberem, da ima (no, raje bi imela, da bi bilo v pretekliku) takšne misli (čeprav vem že nekaj let, da nisem edina, da nas tud ni 5 na celem svetu, ampak dosti,dosti več ... sej pravim, še vedno odleže) ... in si mislim "ko bi mi kdo povedal to pred kakimi 15imi leti" ... ampak tako je, tak je pač 'moral bit' ta del moje poti

nisem napisala nič posebnega, vem ... (sploh pa sem samo pisala, pisala ... brez se ustavit) ... sem samo hotela povedati, da je še nekdo tu, ki popolnoma razume kako ti je, ker (je) doživlja(l) isto

sicer pa ti je vesna tako dobro vse opisala, dala nasvete ... sej pravim ... ene take besede bi blo blagodejno čut pred leti ... in še zdej mi jih paše prebrat
vesna, 

vsem en prijeten večer!!!!!

p.s.: tvojmu sinu, vesna, pa dones še posebej vse naj naj

[barbarasostaric81]

Zdravo vsem skupaj kako ste kaj,Vesna tvojemu sinčku želim veliko veliko zdravja,če je zdravje potem je tudi vse ostalo,tudi mene držita gor moja otrokeca hvalabogu da imam vsaj njiju ki ko ma stiska pri srcu me onadva objamete in pozabim malo na to kar se mi dogaja,Monnica lepo pozdravljena med nami lep večer vam želi Barbara

[vesnav]

Hvala, Barbara. O, kako lepo, da imaš dva sončka... Ja, sem srečna danes še posebno...

Draga Moonica, Angel, ne morem ti povedat, kako prijetno je brati tvoj zapis. Sicer sem se vmes pozanimala in vem, da si ok, da si ustvarjalna... Lepo si povedala Omni... Ja, čakaš in si želiš, da bi bil jutri tisti dan, ko ne bi bila več okupirana z mislimi.., potem pa nekega dne ugotoviš; Hoj, saj res... Pa spet pa gre pa spet ne gre... In tako počasi...

Pozdrav vsem.

[Janja]

Lep dan je, pa še rojstni dan mojega sinka...

Vesna, z malce zamude čestitke tudi z moje strani za tvojega sinka. Želim vam, da se imate vsi skupaj še naprej lepo.

Omni, Barbara in Moonica, vam trem pa želim, da uspešno preskakujete ovire.

Ne pišem v to temo, ker ne poznam teh težav (imam namreč svoje, ki so drugačne vrste), jo pa z zanimanjem preberem.

Vesna, mogoče me boš s tvojim načinom razmišljanja še kaj naučila... Hvala!

[vesnav]

O, hvala za čestitke. Veliko mi pomenijo.

Janja, hvala enako! Smo na različnih tirih, morda, smer in filozofija pa sta isti...

[Omni]

Vesna, še z moje strani želim tvojemu sinčku vse najlepše  Tudi jaz upam, da nekoč dobim sinčka, wiii. (upam da mi mogoče-bodoča hčerka tega ne zameri  )

Moonica, hvala ti za vzpodbudne besede. Tudi tebi Janja! Sem spet dobila elan za pozitivno razmišljanje

Še eno jutro je minilo v misli na te misli (sicer zbledele, ma so še vedno tam nekje). Razmišljam, da je to zdaj že stvar rutine - ker sem tok navajena razmišljat take stvari. Kot npr. ko se ti zgodi kaj slabega, in se naslednje jutro tega takoj spomneš. Ampak kot pravijo, čas celi rane, in verjamem (po tem ko pravite da bo nekoč bolje), da bo tudi to minilo. Čim mn ubadanja v tej smeri. Ampak si ne morem kaj, da se ne bi včasih smilla sama seb 'zakaj se mi to dogaja'  Treba tudi to pustiti, in misliti na lepe stvari, in se spomnit da sama vplivam na kaj bom mislila!

Pa še nekaj... Sm ugotovila, da par mesecev nazaj, sva npr. s fantom diskutirala o planetih, o življenju... in ker mi je bila to moreča tema, sem rekla "Ne no, greva se kej druzga pogovarjat, to mi res mori," in sem lahko z lahkoto odmislila te misli, ker pač nisem hotela o njih razmišljati.
Zdej, je pa drugačna pesem - ravno zato ker nočem razmišljat o takih zadevah ker se jih bojim, razmišljam o njih. Torej, sem se sama spravla v to sranje, ker sem se očitno prepričala, da ne morem vn iz teh misli, čeprav se seveda DA - in to z lahkoto.  Ko hočem odmislit misel, se del mene spomne, da "Ja, še vedno lahko razmišljaš o tem, čeprav nočeš'. Moj neumn, glup del mene! Prevelika poglabljanja za brezveze.

Verjamem, da počasi bom pa že prilezla vn. Hvala za vašo inspiracijo, in Moonica, še za tvojo izkušnjo. Se že veselim tedna, ko ne bom pomislila na bedarije

Kake 2 mesca nazaj, vem kako mi je šlo na živce da razmišljam verbalno (sej še zdj kdaj, za brezveze - itak si govorim kr neki "Kwa te mot? Nč.. Prov."), ampak sem se pol ulegla na postlo, in se verbalno pogovorila sama s sabo "Sej je useen če razmišlaš. Prov je da razmišlaš. Tud če pridejo misli, pa kaj pol, lalala...", in sem bila tisto popoldne SUPER. Samo pustit si je treba mislit, oz razčistt pr seb in se spodbujat.
Vem kako fajn se mi je zdel, ko sm bla kake 16 let stara, in sem hodila od avtobusne postaje proti domu, in se naglas pogovarjala sama s sabo, in se hihitala zraven. Zdj pa kr jamram, če se tko pogovarjam sama s sabo, ker mislm da je z mano kej narobe

Dans pa preživet en fin dan na sončku. Zvečer pa mogoče tud mal učenja pride po dolgem času 

Vesna, ti si pa itak sonček  Brez tebe ne bi blo nč. Te upoštevam - počasi reševati, razmišljati racionalno, brez strahu.

[barbarasostaric81]

Ojla kako ste damice moje v tem vročem dnevu.Jaz sem kolko tolko super vidim da je sonček pravo zdravilo,moram vam povedat da sem zelo zelo vesela da sem vas našla,zanima me če je katera z štajerskega konca,opazla sem da ko nastopi strah v mene da takoj začnem mislit nekaj drugega in je vse ok.edino to me zelo moti da še me vedno občasno boli v prsah lepo mi bodite ter lep preostanek dneva

[vesnav]

Sončni dnevi prinesejo svetlejše razpoloženje. Pri meni enako...
Uživaj, Barbara.

Oh, Omni, hvala za besede iz srca...
Mi je šlo kar na smeh, ko sem te brala.. Ker sem identično premišljevala včasih. Pa zakaj se prva tri desetletja nisem spraševala tega in onega, se bala, imela čudne občutke, odklope, misli, strahove, fizične znake..
Vse to, kot sem rekla, imam občasno še vedno. Samo da se zdaj ne sprašujem, odkod in kaj je to. No, resnici na ljubo, bi v teh letih že slepi spregledal, haha...
Skratka, pregloboko vase spet ni pametno iti, gotovo pa je nujno pomisliti, kaj se dogaja, kdaj se je začelo, kje je največ dušnega prahu in zakaj se je toliko časa nabiralo...
Sigurno pa ti povem, da ni nič narobe s tabo in držim pesti, da bi čim manj časa razglabljala in si dovolila, ko boš vsaj približno na jasnem (ker povsem ne bomo nikoli, na srečo:)), da bi čim bolje zaživela v svetu, ki te obdaja.
Toliko za nocoj.
Lahko noč, punce.

[barbarasostaric81]

Zdravo vsem skupaj,tako pa se je pa začelo,zelo me danes mantra,boli me vse moti se mi res hudo,da se pa tako počutim.Nevem ali si to domišljam ali je to vse skupaj res,ali lahko tako negativno vpliva mama name,dogajat so se mi začele čudne stvari,kdaj grem k mami na obisk me začne ful panika grabit,in pol sem cel dan takšna,nevem no res da je bila celo življenje strogo do mene ter nikoli mi ni vedla prisluhnit ter za vsako malenkost sem bila bita in to zelo nevem mogoče imam kakšne travme od otroštva,kaj menite ima kdo te težave.                Lp