Prebolevanje - anksioznost - depresija

[ThePuss]

razumem kako je to težko, jst sm mlada, pa nisem bla tolk dolg s fantom, samo vem kako lahko to boli, ko ti še vedno vidiš lepe trenutke, pa kako si se trudila, poznata se, toliko spupaj doživetega. Morda če pa tega sedaj ne bi bilo, bi se trudila in iskala tisto maldo iskro, a je ne bi bilo. Nevem kako je bilo do sedaj.... Morda pa boš doživela lepo izkušnjo s katero drugo osebo. Vem da je to zj men lahko govorit.... Lepo je, da se dobro razumeš s sinom, morda se bosta zdaj še bolj zbližala. In morda zato glede vojne na sodišču,.. imam občutek da to še vse le poslabša. Maščevanje ti ne bi prineslo nič dobrega. Razn morda materialnih stvari,... ampak pomisli kaj ustvarjaš s tem, če bi tukaj naredila vojno?

[asdf]

js pa imam trenutno po 3-4 mescih odkar sma se razšla občutek, da ne bom nikoli več srečen, najbol boli ko VEM, da me je čisto pozabila in je 100% šla naprej, js sem pa ostal na tisti točki in takrat se je svet ustavil za mene in sem v tem krogu anksioznosti, trpljenja, bolečine, ...   nikakor si ne moreš dopovedat da je konec, čeprav vem da ne boma nikoli več skupaj, ne vem sploh kako naj še kiri pustim blizu sebe, ko pa se mi zdi da mi bo vsako naredila isto kot ta, dve leti res ni taka velika doba, ampak sem toliko dau v to zvezo ker sem ( naivnež največji ) dejansko ji verjel, ko je rekla " da boma za vedno skupaj"  ... in vsi plani kar sma mela, vse to je šlo v nič in tega ne morem in ne morem prebolet. Seveda je pa tu še tista ki me bo najbol zabolela, ko jo bom videl z drugim, kako je srečna in jo drugi osrečuje, js pa bom še vedno v tem krogu žalosti in aksioznosti, ... in dokler sem tak tudi če bi hotela kaka punca kaj z mano, ne bi mogel, ker v takem stanju ne morem normalno funkcionirat .. življenje je res postalo trpljenje, pejaaa drži se, čim manj mu probi škodit, ker ti bo potem žal, tudi jaz sem v navalu obupa in trpljenja probal ji celo škoditi, a sem kmalu spoznal da to ne pele nikamor, ... čist obupan 

[nenci]

Peja,
asdf 


pozdravljena

Čas celi rane. Vsak ima za seboj svojo slabo izkušnjo, ki pa jo mora poskušati jemati takšno, kot je. In vsakemu se zdi njegova najhujša.

Rada bi vama povedala, da se v življenju vseskozi dogaja, da se partnerski odnosi razdirajo, da gresta potem vsak svojo pot in prav je tako. Najbolj narobe je, za vsako ceno vstrajati skupaj, neglede na prej dane obljube. Ker nikomur ne koristi, če ima svojega partnerja rad, pa mu on tega v enaki meri ne more vračati. Zato ima vsak pravico poiskati si svojo srečo. Tako tisti, ki so iz partnerskeg odnosa odšli, kot tisti, ki so ostali in so obupani in žalostni. To je normalen prosec, ki pa ob pestovanju bolečine pripelje do depresije in anksioznosti.
Želim vama obema, da se izkojata, če lahko, da pustita partnerjema svobodno oditi, da ne pregrevata danih besed v preteklosti. Čas pa bo vsekakor zacelil rane. Samo ne se v žalosti utapljat. Dobro je it na svež zrak, na sprehod, izjokat bolečino. Tako to je. Za nas vse. In po dežju posije sonce.

držita se

in velik objem
nenci

[trzinka]

Se čisto podpišem pod Nenci.

Vztrajanje v vezi, kjer ne deluje vse tako kot je treba, je definitivno matranje in trpljenje. Čeprav nam je hudo za razpad veze, pa je z realnega pogleda za nas definitivno bolje in čas bo to tudi pokazal, zacelil rane, tako , da, pomislite nase....Čez čas bo bolje, treba pa je absolutno poskrbeti za to, da je prebolevanje lažje. Najprej je treba imeti rad sebe!!!

[Peja35]

Pozdravljeni!

Vsem hvala za mnenje. Res mu ne želim nič slabega še najmanj kaj takega kot je naredil on meni , seveda pa želim, da tisto kar sva ustvarila oba tudi oba imava. Pustila sem mu oditi in tudi sedaj počasi dojemam, da je tako bolje (čeprav si potiho želim, da bi bilo drugače), ampak žal tako mora biti. Sem na dobri poti k ozdravitvi in bliža se čas ko bom odšla na zdravljenje in tega se resnično veselim. V veliko pomoč so mi tudi srečanja ob torkih na Teslovi in seveda še individualna srečanja, ki jih imamo tudi enkrat tedensko.

Asdf verjami, da vem kako ti je težko toda verjami, da tudi zate pride prava punca, ki bo znala ceniti sočloveka. Čas pa bo tudi zacelil rane saj jih tudi pri meni počasi. Na začetku sem imela panične napade samote in to vsaj enkrat na teden, da sem ga klicala in prosila naj se vrne k meni nazaj. Sedaj to ne delam več in niti ne vem ali bi si ga po takem odnosu sploh še želela. Morda če bi odšel na zdravljenje saj tudi z njim ni vse OK, če mu družba zakajenih muskonterjev pomeni več kot družina s katero je živel 20 let. Drži se.

Vsem skupaj pošiljam objem in lep pozdrav

[Toja]

 

Peja BRAVO, vidim da počasi razmišljaš pozitivno,
vse kar si napisala je zelo lepo in prav.
Lepo poskrbi zase, da boš močna in lahko
stala ob strani sinu, ki ti pomeni največ v življenju.
Vedi, da vsem osebam, ki ti prečkajo pot v življenju
se da odpovedat, samo otroku ne, zato se mu posveti
in zaživi življenje lepo s svojim sinom!

Lp

[Peja35]

Toja hvala ti. En lep sončni pozdrav iz Ljubljane

Peja

[Peja35]

Pozdravljeni!

V zadnjih dneh čutim tesnobo v prsih. Verjetno bo to od tega, ker sva se z bivšim partnerjem dogovarjala, da se dobiva in razrešiva še finančen zadeve. Odlašala sem kar nekaj dni. Včeraj sva se dobila. Naj povem, da je zgledal zelo utrujeno in nič kaj dobro. Pogovorila sva se in rekel mi je da sem za marsikaj zaslužna in da ve da mi pripada del tega kar je ustvaril. Odločila sem se da ga ne bom tožila in tudi če mi ne bo nič dal bo bom to pač sprejela. Pogovarjala sva se tudi o nama in najinem odnosu in oba sva prišla do zaključka, da se je to moralo zgoditi. Ne glede na vse sem mu povedala, da nisem zaprla opcije, da bi bila še kdaj skupaj vendar ne več tako kot je bilo, saj sva imela slab odnos. Danes si nisem mogla kaj da mu ne bi pisala sms in želela sem vedeti ali morda tudi pri njemu obstaja možnost, da bi bila v prihodnosti še kdaj skupaj. Takoj me je poklicala in mi rekel, da mi je že včeraj povedal da tudi on ni nikoli razmišljal da nikoli ne bi bila več skupaj vendar trenutno ne čuti, da bi bil tu njegov dom kjer je živel. Skrbia ga moje zdravljenje v bolnišnici in rekel mi je da naj ga pokličem in da se bova še dobila

Tak je moj potek dogajan. Držim se kar se da dobro seveda pa ga še vedno pogrešam.

Vsem skupaj lep pozdrav in velik objem

[Arwen]

objem tudi tebi 

[Toja]

Peja moja draga!

Delaj po svoji duši in srcu, lepa lastnost je ta, da se ne želiš prepirat,
saj bo tako tvoje, kar ti pripada. Zavedaj se lepa beseda, lepo mesto
najde. Upam, da se ti izide tako kot ti želiš, samo na tvoje zdravje pazi
in na sina. Pusti času čas!

Lep pozdrav in objem 

[Peja35]

Toja in Arwen!

Hvala za vpodbudo in predvsem za tvoje besede Toja. Veselim se praznika ki je pred nami saj ga bom preživela z ljudmi ki me imajo radi in imam rada jaz njih.

Vsem želim da lepo preživite podaljšanj vikend in si naberete pozitivne energije.

Pošiljam objem in pozdrav

[trzinka]

Peja, tudi ti se imej lepo čez praznike

[Hef]

Pozdrav!

Prebiram tale forum in me zanima, kako se je zgodba iztekla?

Peja35 si še tukaj? Minilo je skoraj leto dni od tvoje objave in me zanima, kako je bilo s prebolevanjem? Je dolgo trajalo? Še traja?

Zanima me, ker sem pred mesecem dni tudi jaz ostal sam. Punca me je po 6 letih brez kakršnihkoli predhodnih znakov pustila.
Star sem 30 let in ker so v vodo so padli vsi načrti za skupno prihodnost, družino, ki sva jih imela, je še toliko huje.
V mesecu dni sem shujšal 10 kg, saj ne morem niti jesti in niti misliti na nič drugega. Padel sem v depresijo in se nikakor ne morem izvleči iz tega. Težave imam s koncentracijo in ponoči ne morem spati.
Koliko časa sploh trajajo te stvari? Trenutno niti ne morem funkcionirati, kot bi bilo treba.
Je kakšen recept, kako se znebiti te depresije? Nasveti, ki jih dobivam od prijateljev mi enostavno ne pomagajo. Prej nasprotno..

[Arwen]

žal recepta ni...

mogoče vsaj malce v pomoč http://vizita.si/clanek/dusevnost/konec-je-fraza-ki-nam-v-trenutku-sesuje-svet.html

http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/5801/Kako-preboleti-izgubo-ljubljene-osebe

[Peja35]

Pozdravljen Hef!

Žal ne obstaja noben hiter recept. Dnevi so bili zelo hudi. Nekaj si lahko prebereš tudi ko sem pisala v prispevku depresija - bolnišnično zdravljenje. Sedaj je ravno eno leto kar sva se razšla in sem bolje vendar še nisem predelala. Sedaj se ponovno odpirajo spomnini in tesnoba se vsake toliko vrača. Hodim na skupinske terapije, individualne terapije, pijem anitdepresive in poskušam živeti kar se da normalno. Bilo je zelo hudo, nisem želela živeti, pa ti odkrito povem, da sem ostala pri življenju zgolj zaradi sina, prijateljev in kužka, ki ga imam. Pa če sem še bolj odkrita, če ne bi imela svojega kužka me zagotovo ne bi bilo več. Vsak dan poskušam najti nekaj pozitivnega, da dan preživim. Še vedno je hudo. Iščem razloge zakaj sva se razšla. Natačnega in iskrenega odgovora po vsej verjetnosti ne bom nikoli našla. Res pa je da čas celi rane in tako bo po vsej verjetnosti tudi pri tebi. Ne obupaj, razumem te, da ti je težko in da si brez volje in brez energije. Ne zapiraj se sam vase, bodi s svojimi prijatelji, pogovarjaj se o svoji bolečini to pomaga. Predvsem pomaga, da ti prisluhnejo in da te razumejo. Če želiš mi lahko pišeš na ZS. Upam, da sem ti s tem kaj pomagala in da boš s čim manj bolečine to predelala. Morda pa najdeš pot nazaj in bosta še našla skupni cilj in rabita samo malo časa vsak zase.

Vse dobro ti želim in pošiljam velik objem