KDAJ BO SPET TAKO KOT JE BILO ?????????

[KDŽJI123]

Lepo pozdravljeni !
Že približno dva meseca spremljam ta forum , danes pa sem se opogumila, da tudi jaz napišem kaj o svoji težavah. Stara sem 33 let, sem poročena in imam tri otroke. Do pred nedavnim smo bili srečna družinica, vse dokler se niso pojavile moje težave. Čeprav me mož tolaži in pravi da smo še vedno srečni le jaz moram čimprej odmisliti, pa bo.......In o kakšnih težavah vam govorim: že po naravi sem človek, ki si bolj k srcu jemljem stvari, tudi manj pomembne. Zgodilo se mi je, da sem po cepljenju proti gripi doživela neke vrste panični napad. In od takrat nimam miru, strah me je, da bi se to ponovilo in enkrat se mi dejansko v službi tudi je. Občutila sem mravljince v nogah, srce mi je razbijalo, potila sem se, pritisk mi je naraščal in kar je najhuje, sem imela občutek da me bo kap oz. da bom umrla. In od takrat živim v nenehnem strahu.  Vsak dan imam drugo diagnozo bolezni, ki si jo seveda sama postavim, non stop razmišljam negativno, včasih tudi jočem.Zjutraj ko se zbudim ne morem in ne morem izklopit svojih težav.
Prejšnji teden v službi, me je zajela ponovno panika, postalo mi je slabo in ves čas sem razmišljala, da če ne grem domov, se mi bo nekaj zgodilo. Strah me je povsod, samo doma ne.  Imam nekakšen občutek omotičnosti v glavi. Popolnoma sem izgubila zanimanje za okolico, nimam potrebe po druženju s prijatelji, ne po čvekanju po telefonu, najrajši sem poleg moža in tu se tudi najboljše počutim.  Vem da tako ne gre, saj bo treba v službo.To je tako mučno, da se ne da opisati. Tisti dan, ko sem šla domov iz službe in k zdravnici, sem ji povedala za vse težave in priporočala mi je nekaj časa bolniški stalež, kot dodatno "pomoč" pa Helex, ko bo najbolj hudo. Naslednji teden grem na kontrolo.
Vsak dan si želim in razmišljam, kdaj bo spet tako kot je bilo in se bom veselila malenkosti, tako kot pred kratkim.
Lepo pozdravljam vsakega izmed Vas in že vnaprej hvala za kakšno besedo ali nasvet !

[buljo13]

pozdravljena,

kar si povedala kot bi jaz pisal o sebi...
pomembno je, ne paničariti! na začetku mi je bilo težko, po enem letu je mnogo bolje,odvisno od sebe
samih... nekako sem sprijaznil in sprejel ankso...
jaz sem brez ad...  zanimivo star sem 32 let, opazil sem da ki imajo enake podobne težave so stari med
31-33 let... omotičnost? jaz sem imel tudi, trajalo je okrog 2 meseca nenehno vsak dan, to mi je najbolj požrlo živce!!!! naenkrat je kar izginil... moj skromen nasvet: več pojdi ven na dolgi sprehod in zadihaj svež in mrzel zrak, kako telovadbo, misli pozitivno.... tu še joga in podobno... pa nasvet pri psihologu in psihoterapiji.
kar ti nagaja zdravje, si reči, saj bo bolje!

nisi edina, veliko ima tudi podobne težave

fajn bodi

[KDŽJI123]

joj, sem vesela, da se je nekdo oglasil.........Čeprav sem šele poslala svoj tekst, pa sem že kar čakala, da bi se kdo oglasil.
Ja buljo13, tudi mene ta omotičnost najbolj žre in se ne morem in ne morem sprostiti.


Hvala!

[Slavka]

Pozdravljena. Naj ti povem, da sem tudi jaz ena izmed "omotičnih"  S paniko in napadi anksioznosti se borim že dve leti in tudi jemljem antidepresive Asentra. Jaz najprej nisem vedela sploh kaj se dogaja z mano, šele psihiater mi je osvetlil situacijo v kateri sem se znašla.
Trenutno sem spet v malo slabšem počutju in zopet sem omotična in čudno vidim in kar neka panika me hoče zagrabit. Pa tist občutek, da se mi bo zmešalo oz. da bom padla skupaj me na momente spet zagrabi. Če je zelo hudo tudi jaz vzamem Helex...ampak poredko, probam prebiti brez.
Sicer sem jaz trenutno nekaj prehlajena, boli me grlo, nos imam zamašen in je posledično tudi počutje slabše.
Vedi, da v svojih stiskah nisi sama, da nas je mnogo, ki preživljamo take in drugačne težave. Morda bi bilo dobro, da bi obiskala kakšnega psihiatra oz. psihoterapevta, s katerim boš predelalal te svoje strahove in odpravila nemir.

Povej nam še kaj in drži se 

[nenci]

pozdravljena kdžj123

Sem vesela, da si zbrala pogum in se oglasila. S tem si naredila prvo pot k izboljšanju svojega stanja.
Tu nas je veliko z istimi ali podobnimi težavami in zato vedi, da nisi sama.
Moje laično razmišljanje je, da gre pri tebi za anksioznost s paničnimi napadi, ki pa so na srečo ozdravljivi, vendar pa ne čez noč. Prvo je, da se naučiš zavedanja, da se ti ne more nič zgoditi, s tem boš počasi premagala strah.  Zelo bi ti priporočila kakšneha psihoterapevta ali pa vsaj obisk skupine za samopomoč, ki so organizirane v okrilju društva. Sama se udeležujem teh skupin že kar nekaj časa in moram ti povedati, da so mi res ogromno pomagale. Pred časom si niti pod razno nebi upala o sebi karkoli pisati, bilo bi me groza, da me bodo vsi prepoznali. Sedaj pa dobro vem, da se nimam česa bati, ni me strah, veliko lažje komuniciram z ljudmi, znam ceniti tudi sebe. To pa je ključ do izboljšanja in izhod iz hudega depresivnega stanja, v katerem sem se pred skoraj štirimi leti znašla. Vsi simptomi, ki si jih opisala, so mi znani, zato te spodbujam, da poskušaš v prvi vrsti čimveč hoditi na sprehode, naj te mož spremlja, s tem boš premagala strah in napolnila telo s kisikom. Helex pa lahko vzameš po potrebi, pa čim manj, ker ob dolgotrajni uporabi povzroča odvisnost.

Pa slabe misli ššššcccccccc, in pogumno.

objem
nenci

[trzinka]

evo me, še ena taka, ki sem se zaenkrat uspešno rešila največjih problemov anksioznosti, paničnih napadov in depresije ob pomoči ADja , psihoterapije, foruma, skupin za anksiozna in prijateljice.

So ti moji predhodniki že vse napisali, simptomi so znani, Helex pa vzemi samo po potrebi, predolgo jemanje pomirjeval povzroča odvisnost.

Priporočam ti čimveč sprehodov v  naravi, čim več drugih športnih aktivnosti, branje za osebno rast, sprostitve takšne ali drugačne, privošči si crkljanje


Vse bo še dobro, samo potrpljenje in vztrajnost, ker rešitev ne pride čez noč.

[bikica66]

Pozdravljena kdžj123 !

Moji predhodniki so ti vsi po vrsti že vse napisali .
Jaz bi ti rada samo to povedala : pojdi čimprej do psihiatra oz.pogovori se s svojo zdravnico naj ti ona predpiše antidepresiv.Zakaj ti to govorim :bila sem istih let kot ti,ko se je vse skupaj začelo,ni bilo tega zlatega foruma,nikjer mi nihče ni znal povedati kaj mi je in mi pomagati. Takrat sem potem po težkih vezah prišla do psihiatra,kateri pa mi je na veliko predpisoval pomirjevala.Seveda sem dobila tudi antidepresiv in to vsaj 5 vrst v treh mesecih in kaj sem storila vse sem prenehala jemati,saj sem se počutila še slabše kot prej.Psihiater mi ni povedal,da to traja - da primejo,da imam lahko stranske učinke,veselo pa sem jedla pomirjevala saj mi je bilo bolje,lažje sem spala,panični napadi se niso non stop vrstili......
Šest let sem jemala pomirjevala,telo se je nanje močno navadilo in je zahtevalo še več.Danes jih ne jem več in srčno upam,da jih nikoli več ne bom.Še danes pa mi je hudo za vsem kar sem takrat zaradi svoje nevednosti zamudila.
Danes bi s tem znanjem,ki ga imam takoj začela terapijo z antidepresivi,za vsak slučaj bi imela v torbici helex,hodila bi na skupine,imela bi dobrega psihiatra in psihologinjo h kateri vsak mesec zadovoljno hitim.
Vse bo še dobro,samo potrpljenje in vztrajnost,ker rešitev ne pride čez noč - to drži bolj kot pribito !
Srečno !

lp

[KDŽJI123]

Dobro jutro !

Hvala Vam za vsako besedo vzpodbude........zlati ste in vesela sem da sem našla ta forum. Pri vseh teh zadevah sem res popolnoma zgubljena, sploh ne vem kam in kako do psihoterapevta in ali sploh v mojih krajih obstaja kakšna skupina za samopomoč ( Koroška ).

Sončen dan Vam želim !

[Arwen]

trenutno so tele skupine: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66

[Toja]

Pozdravljena med nami!

Vse, kar si napisala sem tudi sama doživljala, vendar s to razliko, da mi nihče ni znal pomagati, ampak so mi dajali samo pomirjevala. Moja agonija traja že 20 let, vendar samo zaradi tega, ker mi ni nihče pomagal. Vse moje težave so se zelo zakoreninile v moje telo, vendar pa sem pred 6 leti naletela na psihiatrinjo, ki mi je dala tudi AD s katerimi sem začela malo boljše funkcionirati.
Pred pol leta sem sama zašla na to stran in tukaj spoznala kaj mi sploh je in kaj je treba početi. Najbolj mi je dalo moč to, ko sem spoznala, da nisem sama, da nas je veliko, pa še nekaj, vsi so mi priskočili na pomoč z iskušnjami in nasveti.
Danes je moje stanje veliko boljše, lahko rečem več kot v vseh prejšnjih letih.

Tudi jaz hodim na srečanje v Celje, kjer se zelo dobro počutim.
Moram, pa te razočarati, da trenutno na Koroškem teh srečanj zaenkrat še ni, vendar pa kolikor poznam situacijo se zelo aktivno dela na tem, da se tudi na tem
področju nekaj uredi.

Svetovala bi ti, kot moji predhodniki, da obiščeš psihiatra, da dobiš AD in se začneš čimprej zdraviti.
Na forumu imaš seznam in se lahko odločiš za nekoga, ki ti je najbližje.
Poleg tega pa ti priporočam, da obiščeš tudi psihoterapevta s katerim bosta skupaj razrešila določene probleme, ki ti povzročajo težave.
link  http://www.psihoterapija-institut.si
To je center za psihoterapijo, ki je samoplačniški in se nahaja v Ce, Lj in Mb.
Prvi razgovor mislim, da je brezplačen, ostali pa so po 40 eur.

V kolikor ti je Celje blizu se lahko udeležiš tudi srečanj z nami, lepo te bomo sprejeli in dobro se boš počutila. Srečanja potekajo ob ponedeljkih vsak teden.
Vedno je objavljeno na forumu.

Želim ti, da čimprej narediš en korak, saj si boš s tem pomagala k hitrejšemu boljšemu počutju.

Lep sončen dan ti želim Toja

[KDŽJI123]

Dober večer,
hvala vsakemu posebej za besede vzpodbude, ki ste mi jih namenili. Rada bi upoštevala vse , pa vendar ni lahko........Enostavno slabih misli ne morem čisto izklopiti, zato se mi ob tej moji omotičnosti oz. nekem čudnem obutku v glavi nenehno poraja strah da pa ni kaj drugega in se enostavno ne morem popolnoma sprostit. Danes sem bila z družino v prijetni družbi, se pogovarjala, tudi smejala, v ozadju pa ves čas neka moreča misel na moje stanje. A mislite, da bi bilo boljše, če bi čimprej začela z AD, ker namreč imam drugi teden pregled pri os. zdravnici in je rekla da bova videli kako bo in da mi tudi ona lahko predpiše zdravila?. Kakšno je vaše mnenje, naj mi da napotnico za psihiatra, ali kako to gre, saj sploh ne vem.
Vem tudi, da svojih težav ne bom rešila čez noč, ampak postanem kar žalostna, ko prebiram vaša pisma in vidim, da gre tu celo za leta in leta...........
Bodite lepo!

[Toja]

Haj!

Moje mnenje je, da sprejmeš ponujene AD pri os. zdr., ker ti jih lahko tudi ona
predpiše in čimprej začneš z njimi.
Pričakuješ lahko tudi str. učinke, ki so malo neprijetni, vendar pa je potem iz tedna v teden boljše.
Tvoje misli, ko si bila v družbi, so bile normalne, ker te nekje v tebi preganja
strah, kaj pa če....
Tudi nam se je to dogajalo. Ne se zgledovat po meni, ki sem se tako dolgo zdravila in se še, kajti, če si dobro prebrala moje zdravljenje ni bilo pravilno, ti pa si pravočasno opazila, da se s tabo nekaj dogaja. Zdravljenje je lahko dosti ,dosti krajše, vendar pa moraš AD jemati redno in ko si že popolnoma ok
še nekaj mesecev.
Ne obupaj in čimprej začni!

Držim pesti!

[prfect]

AhoY!

Draga moja...tudi jaz sem se našla v tvoji zgodbi.
Strah,obup,depresija...občutki ,ki te hromijo.
Ampak počasi...ni tako hudo ,da takoj sežeš po AD-jih .


Ja ko primejo je sicer lažje,poletiš,si kull...ampak,če ne pozdraviš svoje miselnosti,svojega uma,svojega načina življenja,ki nas paha v to...pride zadeva lepo počas nazaj...
in kaj takrat zopet AD-ji...in pol se zgodba ponovi...in pol ti te ne primejo več in jih zamenjaš in pol povišaš dozo in začaran krog...

Ja valda jih rabimo ,ko je zares hudo,ko ne moreš zaradi stahu in deprsije iz postelje,ko ne moreš biti samostojen,ko razmišljaš o samomoru...
Ampak občutek imam ,da pri tebi ni tako hudo
Poglej danes si se celo smejala v službi,lahko skrbiš zase,ob sebi imaš podporo...ni vse že tko hudo.

Probaj si čim prej najdet kakega dobrega psihoterapevta
(psihijatri ti prdpisujejo zdravila,psihoterapevti izvajajo psihoterapijo) s katerim bosta raziskala zakaj tvoji strahovi in kako se spopast z njimi.

Napiši si spisek stvari ki,te osrečujejo...in privošči si jih -zdaj si jih res zaslužiš in jih rabiš!

Misli -čustva-vedenje ... se prepletajo in so odvisna eden od drugega.
Misli -trenutno težko kontroliraš
Čustva -trenutno tudi težko kontroliraš
Vedenje-pa aenkrat še lahko kontroliraš in ,če boš počela nekaj ,kar te veseli ,bodo tudi misli in čustva se premaknila na bolje...

Jemanje helexa ti bo v hudih situacijah pomagalo in odvisnost sicer res lahko pride,če ješ dalj časa in večje doza(poglej na iternet o helex-u),ampak z delom na sebi boš rešila to prej kot je lahko karkoli hudega
 

Tako ,da pogumno naprej...delo te čaka


LP od Prfect strahca!!!

[lovely]

Pozdravljena,
evo še ena omotičarka...

KDŽJI123 prebrala sem kar si napisala in te popolnoma razumem...trenutno doživljam nekaj takšnega v lažji obliki, sem pa dve leti nazaj doživljala kar konkretno. 

Sama sem takrat šla do oseben zdravnice, ki mi je takoj predlagala antidepresive, pa se nisem odločila, da jih vzamem. Napotnice za psihijatra nisem dobil, sem pa sama izbrskala super terapevtko.

Meni je največ pomagala psihoterapija, katero sem obiskovala eno leto in pol, vsak teden po eno uro.

Tam se naučis sprejeti in prepoznavati simptome anksioznosti in panike...Sedaj, ko me zagrabi točno vem kaj je in to vzamem kot znak, da se je potrebno spet umiriti, se spočiti, misliti nase...(ker tega res ne znam).

Ni nujno, da že potrebuješ AD, najprej poišči strokovno mnenje...kot berem še vedno hodiš v službo in se poskušaš družiti s prijatelji...za občutek, ki je zadaj ti pa lahko povem, da ne bo izginil zlahka...morala ga boš sprejeti za nekaj časa...dokler ob pomoči ne bo izginil...pa se bo ponovno vračal...ali pa tudi ne.


Drži se!

[KDŽJI123]

Sedaj trenutno sem na bolniški. V ponedeljek bom šla v službo, pa me že sedaj skrbi...........ali ste res bili tudi vi tako omotični oz.ne vem če je to prava omotica, nek čuden občutek v glavi, ki pa mi nenormalno nažira živce. Zaradi tega me je še bolj strah, potim se in ne morem popolnoma izklopiti težav...........
Kako pa do psihoterapevta, ali je to plačljivo ?

Hvala Vam !

[Arwen]

seznam terapevtov: http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37

[lovely]

Ja bila!
občutek v glavi, da se ti tla pod nogami malo premikajo, da boš izgubil ravnotežje, da boš padel dol, recimo, ko sem hodila oz. hodim, je bilo kot če bi bila zraven sebe...

Poskušaj se ukvarjati s čim kar te sprošča...

Psihoterapevti pa ...lahko dobiš napotnico ampak koncesionarji imajo zelo malo časa. Jaz sem hodila samoplačniško, pa čeprav sem težko shajala potem čez mesec 

[KDŽJI123]

Saj mogoče ni primerno, pa vendar, ker ne poznam, ali mi katerega v MB posebej priporočate.
Bila bi vesela vsakega priporočila. Ker mi je MB bližje, bi šla tja .


lp

[Arwen]

si to temo že kaj prebrskala? http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,7.0.html

[KDŽJI123]

Pozdravljeni !

Danes je spet eden slabših dnevov, tako da sem po dobrem tednu spet vzela Helex , zdaj grem pa z možem na en dolg sprehod.
Upam da mi bo koristil.


Lep dan Vam želim !