Rada bi bila spet srečna

[Arwen]

Malo se pa le bojim teh zdravil.

ker?

[zalostnapuncka]

Ker sem jih enkrat poskusila jemati, pa sem se počutila zelo nelagodno . . .

Pa tudi dosti ljudi ima negativno mnenje o njih, ne vem, malo me jih je strah. 

[trzinka]

Pa tudi dosti ljudi ima negativno mnenje o njih, ne vem, malo me jih je strah. 

zakaj pa imajo negativno mnenje o njih? Zato ker so jih probali ali zato ker jih niso probali, pa imajo svoje mnenje?
Na začetku jemanja ADja je res neprijetno počutje, ki traja približno mesec dni, potem pa ko zdravila pričnejo v celoti učinkovati, se pa počutiš ponovno prerojen.

Sicer pa , vsak se sam zase odloči. Jaz samo vem, da so me ADji rešili iz najhujšega :)in sem sedaj spet stara jaz, srečna, vesela, brez bolečin in trpljenja.

[Gigli]

Tudi meni so zelo pomagali.
Čeprav se zavedam, da so samo opora. Ostalo moramo narediti sami. Ker če vzroka ne odpravimo, da tudi zdravila ne bodo. V mojem pogledu so tolikšna pomoč, da se sem sposobna funkcionirat tako dobro, da se lahko ukvarjam sama s sabo in počasi stvari razčiščujem.

lp,
gigli

[trzinka]

Meni je s psihoterapijami postalo mnogo stvari jasnih in razumljivih. Ker vem v katerem grmu tiči zajec, ga preganjam ven. Zaenkrat deluje, čeprav mi AD še vedno pomaga.
Kar se tiče strahcev, tesnobe, bo itak vse življenje prisotna, samo naučit se moramo to sprejemat, razumet, definirat in ignorirat, pa je tako kot tega nikoli ni bilo. Je veliko lažje potem živet.

Zavedam se, da bom morala zase skrbet do smrti, vse življenje. Če bom popustila, bom spet na starih tirih. Zato pa moramo delati in se imeti radi, potrpljenje, volja....

[Toja]

 

Se podpišem pod Trzinkin odgovor,
sama sem na istem, vendar je treba
vztrajat in sprejemat.
Je pač to del našega življenja, ki nam
je bilo podarjeno!

Držimo se skupaj in uspeli bomo!

Lep pozdrav 

[Gigli]

Točno tako.
Trzinka in Toja 

en objem za vse nas!

lp,gigli

[zalostnapuncka]

Hvala za vse napisano. Saj se jaz tudi poskušam otresti predsodkov pred zdravili in mislim, da bom čez nekaj časa pripravljena nanje, da mi bodo v pomoč pri zdravljenju in ne bodo predstavljala več strahu in nekaj neznanega. Se mi zdi pa, da je bolje, da sestaviš celotno terapijo najprej s svojim terapevtom in ne začneš nekaj na hitro. Moram dobro premisliti kaj in kako in v kakšnih odmerkih.

Katere ADje pa jemljete?

Kako lep sončen dan je danes, že zaradi tega se je vredno truditi.

Se pa globoko strinjam, da če bomo držali skupaj, nam bo vsem uspelo 

[trzinka]

Veliko različnih ADjev je, ki ti jih predpiše psihiater po razgovoru s teboj. Veliko mu moraš povedati o svojih težavah, da pravilno postavi diagnozo in da predpiše tiste, ki bi ti najbolj ustrezali.

Tako, da, vsak jih drugače sprejema, vsak se različno odziva na njih, vsak ima za oddtenek drugačno diagnozo....

[Arwen]

Skoncentrirati,V sebi Imam Zatlačenih Polno Problemov A Jih ne Morem Nikomur Povedati Zato

kaj pa če bi poskusila tukaj, na forumu? lahko tudi preko OS 

[Sofia-Del_Sati]

Pozdravljena žalostnapunčka!

Kako si kaj, si uspela omiliti svoje probleme, si na dobri poti?

Sama vprašanja a?

Impresionirala me je tvoja zgodba > o spremembi iz pozitivnega dekleta v negativno stanje. Tudi sama sem to doživela, kar sem tudi opisala pod svojo temo, ko sem bila popolnoma vesel in sproščen človek, z cilji in samozavestjo. POtem pa zaradi slabih izkušenj sem postala žalostna, živčna, brez ciljev in s totalno nesamozavestjo. Danes sem nekakšen mix obojega: delno sproščen človek, vendar ne maram glasnih pokov, zvonenja telefona, petard, ali da mi kdo stoji za hrbtom, potem sem enkrat vesela, drugič žalostna, vedno mislim da sem kaj storila/rekla narobe, večni občutek krivde, samozavest nekje ja, nekje delno, nekje absolutna ničla.

Ne vem zakaj nisem nikoli delala samomora, čeprav imam v mislih skoraj vsak dan sliko pištole, ki jo držim na sencah ali pa vislice iz žab.

Zelo me je tudi razveselilo pisanje Aslan, v katerem vidiš upanje zase - vsaj jaz.

Tako, da, drage moje in dragi moji, upam da se veselapunčka javi in da je vse OK. Punčka, samo pozitivne misli in volja nas ženeta naprej, čeprav se včsaih sesedemo!

Lp-T. /sofie/

[noname1]

Razmisli tudi o vzrokih, zaradi kaerih je prišlo do takšne preobrazbe v tebi. Kako in zakaj? Se je kaj takega zgodilo, ali je bolezen prišla iz zaenkrat nejasnega razloga in ti obremenila življenje.

Sicer pa je tako, da naša čustva izvirajo iz naših misli, ki pa včasih tudi niso v skladu z relanostjo. Prav je, da se z dejstvom, četudi je negativno sprijaznimo in ga poskušamo spremeniti.

[Sofia-Del_Sati]

Noname, katero si ti spraševal?

(glede na to, da je ŽP pisala pol leta nazaj-zato sprašujem)

[noname1]

Khm... Govoril sem na splošno.

[tulipanka]

žalostna punčka

ni ti lahko,ampak si na zelo dobri poti dobro se poznaš, veš kaj te moti in kaj ne
jaz bi v tvoji situaciji po malih žličkah poizkušala z tistim kar te moti in potem bi analizirala kaj te še moti in kj ne in v kolikšni meri me še tisto nekaj moti in šla v tej liniji
glede medikamentov se ne bi nič obremenjevala, razen moje osebno mnenje redila se pa ne bi ker to ni zdravo in z enega na drug konec ne bi šla bi pač našla neko zdravo sredino ki jo sama ugotoviš
pa še nekaj bi naredila
najprej bi se vprašala
zakaj želim biti spet srečna ne da bi bila nesrečna ampak zakaj pa ne bi bila recimo vmesno srečna in nesrečna
pa še nekaj
naredila bi si prioritetno listo vrednot je sreča vrednota ne vem
mogoče ti to bolje veš ker o tem pa jaz nimam mnenja
da je zdravje vrednota mi je jasno, če je pa sreča ne tega pa res ne vem niti nisem orientirana proti tej vrednoti
kako pa si ti kaj z vrednoto jeze če je to vrednota daj razjesi se včasih nase ti bo bolje

lp tulipanka