osamljenost

[ThePuss]

Kričim v nebo, lažje je kot jokati. Sramežljiv sem, ko kričim na glas. Počutim se samega v sobi polni ljudi. Sam sem in nihče me ne sliši. Me ne more nihče pozdraviti. Mi ne bo nihče pomagal.

Sam sem, potrebujem samo
Nekoga, da mi poda roko in me pobere, ko sem na tleh,
Nekoga, da me vzame v srce in mi da dom,
Nekoga, ki bo z mano, ko sem sam.
Sam sem, čisto sam.

Osamljenost  je način kako živim, ni to kar želim, ampak veš, da se ne moreš vdati. Osamljenost, je kako se počutim, tako težko je razumeti zakaj moram biti sam.

Če pogledaš v moje srce boš videl, da želim biti nekaj boljšega. Če pogledaš v moje srce boš čutil, da moram hoditi naprej. Če pogledaš v moje srce, boš vedel, da poskušam narediti moj svet boljši. Če pogledaš v moje srce boš videl, da moram to storiti sam.

Bil sem na tleh, tako nizko. Bil sem izgubljen, tako izgubljen, da nisem imel več kam iti. Imel sem čustva, bolje da upaš, da jih ti nikoli ne boš poznal. Včasih se mi zdi da ne zmorem več.
Zgleda, da mi stvari kar naprej uhajajo iz rok. Zakaj ne more iti enkrat tako kot načrtujem. Kako si drzneš mi reči da razumeš. Naj ti povem kar takoj, da ni nikogar ki bi lahko.
Sam sem, tako sam, biti sam, samo pusti me samega.

Če bi pogledal v moje srce bi videl, če bi pogledal v moje srce bi čutil, če bi pogledal v moje srce bi vedel. Nikogar nočem zagreniti. Samo sam sem, pusti me samega, sam, sam, pusti me zdaj.

Živel sem kjer ti nebi nikoli hotel biti, kjer niti za minuto ne bi zdržal biti. Videl sem stvari, ki jih ti nikoli ne bi hotel videti. Kaj ti torej daje pravico da me sodiš. Čisto sam sem, tako sam, biti sam, pusti me samega.

Soba polna ljudi, mi ne more nihče pomagati, sam sem.
Potrebujem samo
Nekoga, ki mi ponudi roko ko sem na tleh,
Nekoga da me vzame v srce in mi da dom, ko sem na tleh,
Nekoga, ki bo z menoj in mi pomagal skozi čase, ko sem na tleh in osamljen,
Nekoga, ki bo z mano ko sem sam.

Osamljen, je način kako živim, ni to kar želim, ampak vem, da se ne morem vdati. Osamljen je kako se počutim, nič ni tako žalostnega, kot človek, ki je sam.

[mieaid]

Tudi jaz sem osamljena. dokler sem bila v srednji šoli je še bilo, ko smo se med sošolci in sošolkami vsaj toliko družili kolikor je to zahtevalo učenje, pa še takrat nisem imela nobenih prijateljev/prijalteljic. sedaj na fax je pa le še slabše. ugotovila sem da to kar sem si izbrala ni to in se bom po vsej verjetnosti prepisala in še manj hodim na fax. Imam le znance ne pa nobenih prijateljev, vsaj ne pravih, s katerimi bi praživljala prosti čas. Ves svoj prosti čas preživljam doma, sama, največkrat v sobi. In to mi ni všeč. Jaz se hočem družiti, iti ven, početi razne stvari dokler sem še mlada, pa nimam s kom, sama sem pa raje doma, v postelji. Ni nikogar, ki bi z mano preživljal prosti čas. Sej vem da sem sama kriva, ker ne hodim nič vn in tako ne morem spoznati nikogar, po drugi strani pa ravno zato ne hodim nič ven ker nimam s kom. začaran krog. Zato sem tu na netu, da najdem koga, ki ima morda podobne težave, da bi vedcela da nisem sama, da nisem popolnoma osamljena. In pa mogoče kak nasvet(razen tega da grem ven sama) da bi spoznala prijatelje.

[nebesno modra]

Pozdravljeni obe - ali oba
"
Sam sem, potrebujem samo
Nekoga, da mi poda roko in me pobere, ko sem na tleh,
Nekoga, da me vzame v srce in mi da dom,
Nekoga, ki bo z mano, ko sem sam.
Sam sem, čisto sam. "

všeč mi je to. In rekla bom- žalost je lahko full full lepa. Spoh če jo znaš spraviti v besede ali glasbo, v pesem ali sliko...Da nekaj ustvariš iz nje. To mislim.
 Drugače pa, ne verjamem, da osebi kot sta- in videti je, da sta notranje bogati- ne bi mogli najti družbe. Drugo je, če morebiti uživaš v svoji osamljenosti- toda potem temu raje recimo Samost, kot pravi Svetlena. In s samostjo ni nič narobe. Če pa pogrešata družbo pa- go for it!

Jaz sem rada sama in uživam v tej samosti- ko pa i ni več do nje gem pa ven, v naravo, se s kom zmenim...Neko ravnovesje je potrebno v lajfu.Med tu in onstran.

V svoje srce te pa po moje vzame mama, ko si še čisto od nje odvisen. Morebiti vse življenje to pogrešaš, če tega "doma" nisi dobil kot otrok. Vendar si sam- a na vrsti, da zdaj, ko si odrasel_a tega otroka vzameš v svoje srce in ga narediš spet celega, da lahko Zaživiš. Tu je pa kakšno terapijo za poiskati, če ne zmoreš sam-a!

Vse dobro želim in oglasi ta se kaj- magari s pesmijo!

[mieaid]

Žalost ali osamljenost je že lepa ampak to nič ne pomaga če tega ne moreš z nikomur deliti, če ni nikogar, ki bi bil zraven in te spodbujal. To pa so prijatelji, ki jih ni nikoli preveč...hudo je če jih nimaš

[INESITKA]

Žalost ali osamljenost je že lepa ampak to nič ne pomaga če tega ne moreš z nikomur deliti, če ni nikogar, ki bi bil zraven in te spodbujal. To pa so prijatelji, ki jih ni nikoli preveč...hudo je če jih nimaš

se podpišem 

[nebesno modra]

zdravo!

Žalost ali osamljenost je že lepa ampak to nič ne pomaga če tega ne moreš z nikomur deliti, če ni nikogar, ki bi bil zraven in te spodbujal. To pa so prijatelji, ki jih ni nikoli preveč...hudo je če jih nimaš

okj, je hudo. En sam prijatelj zna biti dovolj v trenutku, ko ga rabiš. Imaš vsaj koga, nekoga? Ker če nimaš, je na tebi, da storiš prvi korak na poti do njega. Žal ne moreš nikogar srečati in spoznati, če si zaprta vedno med štiri stene. O tem govorim- če hočeš biti sam vredu, če nočeš, moraš pa tudi nekaj narediti za to. Mogoče lahko za začetek poiščeš terapevta.

Vse dobro želim, naj samota ne boli, napiši kaj, pridi v klepetalnico in bomo kakšno rekli!

[Suzy]

Osamljenost ima tisoč obrazov. Vsakdo od nas se v teku življenja sreča s katerim od njenih pogledov. Osamljenost je lahko nekaj trenutnega, kot bežni občutek, ki nas preide v jesenskem večeru ali kot tedensko počutje, ki mu ne znamo najti razloga. Lahko pa je trajno stanje, s katerim živimo, se ga ne moremo otresti ali pa smo se ga že tako navadili, da drugega niti ne poznamo. Občutek osamljenosti je nekaj povsem univerzalnega. Je v jedru človekovega bivanja, preži v globinah in grozi s svojo težo. Ljudje smo pripravljeni napraviti marsikaj, da osamljenosti ne bi začutili, saj je kot občutek eden od najbolj neznosnih občutkov.
Da pa si želimo teh občutkov čim manj je treba marsikaj storit s samim seboj.
Za začetek je storjen prvi korak,saj sta pokukala na ta forum in si zaželela pogovora.
Morda bi se udeležila kakšne skupine Dama v vajinem kraju,kjer lahko spoznata veliko toplih ljudi med katerimi se stkejo tudi prave,nesebične,prijateljske vezi.
Pozdrav od Suzy!

[Toja]

 

Pozdrav obema, ki sta osamljena!

Takoj, ko sta zbrala pogum, da sta stopila med nas nista več sama.
Tukaj smo mi, ki vama ponujamo roko prijateljstva,
prosim poskuta jo sprejeti.
Tudi pisana beseda lahko komu polepša trenutke osamljenosti,
potem ne boli samo vaju, boli tudi nas vse.

Pišita, pridružita se nam v klepetalnici in takoj ne bosta več sama!!!!

Lep pozdrav obema!

[green boy]

zelo lepo napisano morem rečt da se je tut mene dotaknil tudi jaz grem čez tako fazo v življenju sam bres pravih prijateljev ker sem jih zapustiu in odšel med svoje štiri stenedoma pred računalnik in vse kar se mi dogaja je fobija da ne grem nikamor sicer imam enega prijatelja ki je isto duševni bolnik samo on je večina v polju al pa doma za računalnikom kot jaz

nimam nobenih nasvetou za vaja ker ne vem kako bi pomagal podajam pa vama iskreno roko prijatelja ki ve kako je ko je človek osamljen

srčen pozdrav 
Domen

[Danijel85]

pozdravljeni vsi,

vidim da nisem sam v takem začaranem krogu... ko si želiš spremembe vendar ne moreš narediti malega koraka, da bi se stvari obrnile na bolše... potem pa se zapiraš pred svetom, domačimi. Na zunej sicer kažeš zlagano podobo sproščenostiin pa samozadostnosti, čeprav te notri razjeda osamljenost, ker se ne moreš na nobenga obrniti da bi mu zaupal svoje misli, se sproščeno nasmejal, šel na kak sprehod, al pa samo zbežal od vsakodnevne rutine in počel nekaj kar še nikoli nisi...
vsem želim da bi našli vrata iz začaranega kroga in da bi imeli moč da neredimo ta mali korak, ki prinaša srečo lep pozdrav Danijel

[samsara]

Včasih postanem ošabna, jezna na cel svet, da se lažje pretvarjam, da nočem bližine sočloveka, zakaj tako težko je vzpostaviti pravi stik. Vendar, če le malo pogledaš nekomu v oči in spraviš ven nekaj besed, se vsake toliko le najde nekdo, kateremu se dopadeš kot oseba in te povleče k sebi.

[Groucho]

Vsem osamljenim vsakemu posebej toplo vabilo 
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=694&Itemid=1

[mieaid]

Groucho: lepo povabilo, ampak mislim da je že prepozno za prijave

Danijel točno to kar si napisal velja zame. Majhen korak ki se sčasoma spremeni v veliko težavo ker ga ne moreš in ne moreš storiti(oz. nočem?!)

p.s. se komu dogaja da ko je tako osamljen začne razmišljati kako bi bilo če bi bil nekdo drug, nekdo drug z vsemi lastnostmi ki si jih želiš imeti pa jih nimaš. Nek ideal, ki hočeš biti, vendar čutiš da nimaš moči, da bi to tudiv resnici postal in ti ne preostane drugega kakor da samo sanjaš kak bi lahko bil. In vendar nimaš nič od tega.

kako lepo bi bilo ko bi lahko celo življenje samo sanjal. POtem bi bil vsak idealn. 

[Roost 12]

Ja, ta svet je res zavožen. To je tista stvar na katero se ne morem in ne morem navaditi - biti brez prijateljev. Na faksu si tudi po 8 ur z istimi ljudmi, a vseeno, ko je konec vsi samo gredo domov ali pa v bar. Zakaj je vedno povsod alkohol? Mogoče je to samo barvno steklo skozi katerega gledam svet, a meni se zdi, da se odrasli samo pretvarjajo. "Pijem karkoli z alkoholom, ker to počno odrasli. Voda še za v čevlje ni dobra. Kadim, ker mi to zgleda kul in odraslo." Nikomur ne verjamem, da mu je žganje, vino ali pivo boljše po okusu kot voda ali sok. Grenak okus in tisti čuden pekoč občutek? Ne hvala. Poleg tega je dejansko vino pokvarjen grozdni sok. Kot sem rekel, "Jaz sem muški *bobnanje po prsih* in zato pijem alkohol!".

A ni malo narobe, če človek hodi v službo zato, da lahko živi, potem pa nima nikoli časa za živeljenje? Potem pa pravijo "imam otroke in je z njimi veliko dela". Mogoče pa samo preveč hočejo vse nadzirati in delati na silo. Go with the flow. Otroci so popolna bitja. Odrasli bi se morali učiti od njih, ne pa obratno.

Ne zahtevam, da bi bil v družbi prijateljev vsak dan po 8 ur. Vsaj enkrat na teden za urco ali dve bi bilo dovolj. Kdorkoli pravi, da si cel teden ne more odtrgati 1 uro za uživancijo, se laže! Simple as that.

Spoznal sem že kar nekaj ljudi s katerimi smo se res ujeli, ampak vseeno, folk kar gre in ni pripravljen narediti koraka. Zgleda, da ves svet odraslih sloni na druženju s punco/ženo in nikomur drugim. Saj še punce/žene ne moreš ceniti, če je pa nimaš z nikomur primerjati.

Ok, malo sem zašel, ampak nič ne de.

[Danijel85]

ja če ne piješ alkoholnih pijač, ne kadiš ali uživaš supstanc, si nekak izločen iz igre... prav tako je pri meni, sam da sem se jst sam izločil iz tega kroga ker se mi je zdelo brezveze uključevat v te družbe, ker vem da bi jih itak samo oviral in bi se na koncu itak sami odločili za izločitev... sam to je bilo v prehodu iz osnovke v srednjo... če pa sedaj gledam na to sej ni potrebno da piješ ni potrebno da kadiš, sigurno bi se najdu kdo ki mu tudi nebi bilo do tega in bi se potem pač bolj z njim družu, sam to ponavadi človk ugotovi ko pride v bolj "zrela leta" ko ugotovi da je sam in da se vrti v krogu svoje napačne odločitve...
kar se pa tiče tega "Jaz sem muški *bobnanje po prsih* in zato pijem alkohol!" pa je res moški? ker moški ne rataš samo zato ker pije kadiš imaš "jajca" da delaš pi*****. Jst od tega naštetega nič ne počnem pa vseeno vem da sem pravi moški lahko celo še bolj kot tisti ki to počne... res pa je da takih kot sem jst punce ne opazijo k smo v ozadju... zato pa tisti moški to počnejo ker drugače se mi zdi da bi imeli še manj jajc in si sploh nebi upali osvajati punc...
mieaid sanjati je lepo vendar hmalu spoznaš da če sam ne narediš tega potem ne boš imel nič, in se še globje pogrezaš v jamo... zato ne sanjam o tem da bi bil kdo drug, ker vsak tak o katerih se da sanjati ima sigurno svoje probleme mogoče še večje kot jih imamo mi, vendar jih skriva. Zato je bolje da smo to kar smo in da svoje življenje spremenimo na bolje... lepo življenje pa pride samo z trudom, s trudom pride pa tudi spoštovanje do teh stvari ki jih s tem pridobiš... sam še formulo najdem za to pa bo vse v najlepšem redu...

Lep pozdrav Danijel

[mieaid]

Daniel jst sm pravzaprav mislila ne o sanjarjenju o nekom drugem, ki obstaja, ampak o nekem izmišljenem idealu

Kar se pa tiče alkohola, cigaret, drog pa bi sam dodala da jst nikol nism ne kadila ne pila(preveč ) pa se tud nikol nism počutla zarad tega izločena od ostale družbe...pravzaprav če pomislm sm bla celo jst tista k sm enkat poskušala izločt iz kroga prijateljev neko prijateljico, ko je začela kadit ampak to je že druga zgodba

lp

[trzinka]

Danijel, tudi take kot si ti, punce opazijo, ko one dozorijo Po navadi je to takrat, ko si zaželijo ob sebi imeti resnega partnerja za ustvarjanje družine, do takrat morajo dati pa skozi svojo pot, izkušenj in razočaranj.

[Danijel85]

Daniel jst sm pravzaprav mislila ne o sanjarjenju o nekom drugem, ki obstaja, ampak o nekem izmišljenem idealu

lepo je če sanjaš, še lepše je če jih živiš, sam če ničesar za to jih nikoli ne boš mogel živeti

Danijel, tudi take kot si ti, punce opazijo, ko one dozorijo Po navadi je to takrat, ko si zaželijo ob sebi imeti resnega partnerja za ustvarjanje družine, do takrat morajo dati pa skozi svojo pot, izkušenj in razočaranj.

ja sej tukej se pa potem pri meni pojavi blokada... ko dobiš tako punco ki je razočarana, in ima določene izkušnje za sabo (ponavadi slabe) to pomen da se zlo težko sprosti, ne zaupa, in v taki vezi je težko bit... še večji problem pa je ta da če jst vem da je punca včasih gledala zviška na take kot sem jst, bila žaljiva, se je mela za princesko... pri meni avtomatsko izpade, sej lahko da se je spremenila starost prinese izkušnje in spoznanja, samo podoba ki jo imaš o njej ostane... kar se pa tiče punc ki so preproste in ki že zgodaj dokaj dobro razmišljajo s svojo glavo, jih pa pokvarijo taki kot so opisani v zgornjem postu (mačoti) samo ta rubrika ni namenjena za ocenjevanje punc...

mieaid in pa trzinka  lp

[mieaid]

Daniel

mislim, da ti preveč posplošuješ. Ne rečem da ni takih ljudi (tipi in punce) sam to jih je malo in ker so najbol glasni se ti zdi da jih je povsod polno. V resnici pa niso vsi taki, pravzaprav sem prepričana da če bi malo pogladal po svoji okolici bi jih našel več kot morda misliš. Samo okrog sebe je treba pogledati in prav iskati. Tisto kar se išče se tudi najde

lp

[Danijel85]

Zdravo,

Ja sej je možno da je tako, da so tisti ki so tok glasni da zgleda kot da jih je ogromno

lep vikend vsem