Moj dnevnik težav

[urssska]

Mario, samo v premislek. Če zavestno delaš vse, kar je nasprotje večini, si prav tako odvisen od nje, od tega, kaj drugi mislijo in lahko pozabiš na to, kaj je resnično zate v redu in prav. Včasih raja tudi kej dobrega pogrunta. (Tko k jazz pa štruklje!)

[dman]

Bom drugim kasneje odgovoril, zdj bi sam nekj vprašal.

Kaj, ko bi se jaz lotil prou psihoterapije, ker do zdaj sem vedno hodil samo k psihologu in psihiatru?
H komu naj grem?
Koga priporočate?
Rebolja? Kje ga dobim? Kje je najcenejši, in kolk sploh stane?
A je še kak drug dober v lj+okolici?

Ok, vem, da spada pod drug podforum (Psihaitri ... ) sam to je moja tema, pa še zdejle nimam koncentracije brat vsega tam v tisti temi ...

[Roza]

Hej fant.
Hmm ja to, da nas je tukaj več takšnih te verjetno ne bo potolažilo.
Tudi sama sem o tem veliko razmišljala.....sem bila vedno takšna, je to posledica moje depresije??? Kje je vzrok za moje težave?
Pravzaprav sem se tudi sama velikokrat počutila tako kot ti . Vedno se mi je zdelo, da potrebujem nekoga ob sebi, nekoga, ki me bo vzpodbujal, nekoga s katerim ne bom imela samo površinskih odnosov. KO sem našla fanta mi še kar ni bilo dovolj, potem se mi je zdelo, da potrebujem še kakšno iskreno prijateljico, ki pa je do danes še nisem našla. Vedno imam občutek, da me bo ali pa me obsoja.
Sploh ne vem ali je v meni problem???Morda je cel svet tak, pa ga jaz težko sprejmem....večkrat sem cele večere preživela na internetu, ker mi je bilo dolgčas....saj veš, internet nadomestek za družbo, al nekako tako.
Včasih se mi dozdeva, da je cel svet takšen, ljudje imajo veliko opravkov, vsi se borijo za preživetje in jim potem ostane zelo malo časa za neke iskrene odnose, druženje...
Nekak se mi v tem, da najdeš svoj beg , zapolnitev časa v fitnesu, teku ne zdi nič narobe...nekateri gledajo mehiške nadaljevanke , nekateri se zapijajo med tem časom ko se tebi dozdeva, da so tvoje športne dejavnosti zgolj beg. Jaz bi rekla, da ni ravno tako.
Že to, da se sploh spraviš laufat, na fitnes pomeni, da si ful močna oseba. To je pač tvoj način preživljanja časa in način življenja. S tem ni nič narobe.
Se pa strinjam s tem, da boš moral odkriti tvoj odnos do žensk in razkriti zakaj je na tem področju prišlo do težav...
Torej ne sekiraj se, tudi jaz se tako počutim kot ti, le da nimam težav v odnosih z moškimi.
Včasih se mi zdi, da lažje komuniciram z moškimi kot z ženskami.
Še kej napiši....

[Roza]

Dman, to je pa tako, kot bi jaz napisala....v svoje besede si ujel moje občutke, ki jih sama ne znam izraziti.  Točno tako se jaz počutim....samo, nezaželjeno, neumno, nesprejeto....Pa iz vsega srca si želim potrditve okolice, da sem fajn. Zakaj ne znam tega povedati sama sebi, zakaj se ne znam vzljubiti in biti srečna sama s sabo? Vedno rabim potrditev in sprejetost okolice, ko tega ni dovolj, sem spet na tleh 

Ampak ne damo se!
Dman, napiši še kaj 

Tudi jaz se tako počutim....vedno najbolj neumna, najbolj to in najbolj ono....tudi jaz ne znam biti zadovoljna sama s sabo.

[dman]

Prijavil sem se k Rebolju - saj je on psihoterapevt, knede? 

[trzinka]

Prijavil sem se k Rebolju - saj je on psihoterapevt, knede? 

odlično Dman , ja , je psihoterapevt

[dman]

E, o čem razmišljam?

Kk to da tok odrivam ljudi od sebe, da mam ves čas občutek, da me noben ne mara? Zakaj ne znam funkcionirat med ljudmi?

Psi me majo pa vsi tok radi. Pa kr vedno prtečejo najprej k men pa po men skačejo.

Čudna zadevšna ...

[trzinka]

živali začutijo kdo je dober Dman

zakaj imaš občutek, da te noben ne mara? To si verjetno samo ti misliš, sicer pa bosta vse z Reboljem obdelala, tako da si na super dobri poti

[Arnika]

Se priključujem Trzinki.

 

[Tanc]

Dman, to je pa tako, kot bi jaz napisala....v svoje besede si ujel moje občutke, ki jih sama ne znam izraziti.  Točno tako se jaz počutim....samo, nezaželjeno, neumno, nesprejeto....Pa iz vsega srca si želim potrditve okolice, da sem fajn. Zakaj ne znam tega povedati sama sebi, zakaj se ne znam vzljubiti in biti srečna sama s sabo? Vedno rabim potrditev in sprejetost okolice, ko tega ni dovolj, sem spet na tleh 

Tudi jaz se vidim v zgornjem dnevniku in pa v tvojih besedah "edno rabim potrditev in sprejetost okolice, ko tega ni dovolj, sem spet na tleh ". Zdaj se borim sama s sabo, da od tega ne bom več odvisna, da me ne bo neprestano in za vse strah, da bom lahko v miru zaspala, se zbudila spočita in naspana in mirno zakorakala v nov dan.

Zdaj vidim povsod le ovire, strahove, čakam, da me bo kdo "nadrl". To pa ni življenje.