Huda depresija ter panični napadi!!!!!!!!!!!!!!

[Realnost]

Življenje počasi ampak vztrajno izgublja smisel,postajam nekakšen tujek v lastnem telesu oz moje telo zavrača moj razum.Izgubljam pravo pot ali pa je vse preveč stranskih poti le kdo bi razumel!Moja zgodba se odvija korak za korakom,počasi ampak vztrajno hitim tja kamor nočem,in glej ga zlomka včasih mi je to bilo še všeč zadnje čase vse manj ker nimam več moči.Že vse tja od mojega otrošva sem nekako vedno nenamerno se gibal nekje v ozadju velikokrat tudi zato ker so me drugi tja porinili,preveč čustven že pri teh letih ampak sem kar sem.Prvi stik oz zavedanje depresije ter paničnih napadav se je odvil za mojih odraslih 18 let.Zaključek šole vse lepo in prav nikoli prej nisem imel kakršen koli stik z drogo tisti vecer sem pokadil 1 in edini takoimenovani joint in glej panika,občutek nemoči,halucinacije in še marsikaj kar človek nikoli ne bi pričakoval od enega zvitega hudička:-).Po tem sem nekako se izgubljal v teh občutkih težko sem spal izgubil sem voljo do stvari za katere sem prej zrtvoval ure in ure.Med štirimi zidovi in okovi okoli mene s temi besedami bi lahko opisoval naslednja 3 leta ampak vendarle sem nekako že spet našel moči ter se postavil na svoje noge in moč misli so ponovno postale pozitivne,ampak glej ga zlomka kot da želim in hočem ter iščem stvari katere bi me že spet pripeljale v situacijo groze ampak ta groza se je začela neverjetno lepo z lepim ženskim obrazkom kaj vse se je potem dogajalo nimam ne volje ne moći razlagat dejstvo pa je da sem ponovno ostal na tleh po 4 letih ponovno  isti občutki ponovno iste misli le še začinjeni kar je vse še bolj bolelo!
Ok!Seveda nisem bil človek kateri bi lahko zivel sam s sabo in glej me ponovno z glavo skozi zid ampak tokrat me je glava po končanem zidu zelo bolela!Postalo je tako hudo da sem nekega večera bil pripeljan na psihiatrično bolnišnico kjer me pri sprejemu vidi bivši kolega iz dijaškega doma in že same njegove besede ter potem besede zdravnice še isto uro pripeljale ven iz te ustanove,za kar sem še danes vesel in hvaležn!Pa da ne bo kdo preveč jezen ker ne opisujem preveč svojih občutkov vse kar piše pod razlago Huda depresije ter panične motnje to je to!No sedaj sem tu poročen star 28 let z najlepšo hčerkico ampak vsi ti pojavi hude depresije ter paničnih napadov so postali še hujši približno 8 let že jemljem cipralex ampak imam občutek da mi bolj nekoristi kot koristi bojim se dnevov ki so pred mano,naj mi kdo svetuje na kaksen nacin naj si pomagam kaksno pomoc naj si poiščem da bom le imel voljo ter veselje spremljati mojo hcerkico cez njeno odraščanje.-velikokrat sem že pomislil tudi na samomor ampak mislim da je to sicer resitev ampak egoistična resitev,tko da to odpade rad bi le normalno zivel,vse preveč stvari mi prizadane v otroštvu bil vedno nekako odrinjen od druzbe vedno nekako zanicevan sedaj sem postal izjemno zascitniski ter vcasih še preveč agresiven,ni mi všeč da postajam to kar postajam,ni mi všeč da že jutro postaja pretežko,da so veceri muka katerih si ne želim.da me depresija unicuje da me panicni napadi pohabljajo pa le eno stvar bi rad  rad bi bil vesel!!!!!!!!! HVALA MOJI ŽENI KI MI STOJI OB STRANI čeprav jo odrivam vstran od sebe česar se zavedam ampak vseeno to počnem!!!


Naj mi kdo svetuje kako naj se spopadem s tem!!!Hvala

[trzinka]

Toplo pozdravljen

K tvoji diagnozi bi samo še anksioznost pripisala, pa sem na istem kot ti. Panični napadi so tudi mene popeljali v depresijo, ki je bila že prej delno prisotna, ampak do takrat ni izbruhnila.
Sama jemljem AD leto in pol in do sedaj mi je pomagalo. Približno malo manj kot leto dni obiskujem tudi psihoterpije oz kognitivno vedenjsko terapijo, za katero lahko trdim, da mi zelo pomaga. Imam pa tudi zelo dobro terapevtko.
Kako bi ti svetovala? Vsekakor je dobro, da ponovno obiščeš psihiatra in mu zaupaš, da ti zdravila ne pomagajo. Lahko bi se dogovorila o zamenjavi. Dobro bi bilo, da obiščeš kakšno skupino za samopomoč (so navedene na naši spletni strani), da poiščeš psitoterapevta (ne psihiatra ali psihologa) s katerim bosta obdelala tvoje napačne miselne vzorce in jih pomagala postaviti na realno razmišljanje.
M

[trzinka]

Me je prekinilo, da nadaljujem.

Ne vem, koliko si bil ves ta čas potrtosti fizično aktiven, koliko si imel časa samo zase in se posvetil sebi, svojemu fizičnemu in psihičnemu počutju. Težka je pot do ozdravitve, vsekakor pa se povdarja delo na sebi. Sproščanja, branje, sprehodi, tek, kolesarjenje...vse kar te je nekdaj veselilo. Korak za korakom.
Glej, praviš da imaš majhno deklico, kateri bi rad vse nudil. Najbolj pomemben pa je odnos otrok-starš, ljubezen , nežnost, veselje, ....in vse to je zelo težko pokazati v stanju depresije. Zato imaš motivacijo, da se postaviš na noge. Vprezi vse svoje moči in poišči kakršnokoli pomoč, bodi , poizkusi biti čimveč aktiven. Če nisi zadovoljen z enim zdravnikom, zamenjaj.

Trdo delo te še čaka, ampak pomembna je vztrajnost

[Realnost]

Ojla trzinka

Hvala za odgovor se popolnoma strinjam s tabo le včasih niti iz postelje ne morem vstati ampak kot praviš ni druge :sesmejem:zaradi paničnih napadov se je moje življenje zavilo v krog recimo velikokrat sem dozivel panicni napad ko sem se sam vozil z avtom in zaradi tega skoraj nočem vozit avta le kar je nujno sploh ponoči se ne spravim sam v avto ,in potem se obremenjujem še zaradi tega slišal sem tudi nekaksen naćin zdravljenja z hipnozo a ima kdo kakšne izkušnje s tem?Priznam pa da zelo hitro obupam obenem pa se zelo hitro ponovno dvignem le nihanja so prevelika kar me na nek naćin ubija
Glede zravil se strinjam da bi bilo verjetno potrebno poskiati kaksna druga a istočasno razmišljam o tem kaj pa če bo potem še bolj hudo kr neki kot da že ni zdaj dovolj hudo :sesmejem:joj včasih samega sebe ne razumem pa čeprav to poskušam.Zadnje čase čutim kot da je celo telo napeto in samo čaka kdaj bo eksplodiralo in strah me je teh občutkov,potem pa še služba kjer ni vse tako kot bi moralo biti oz preveč se obremenjujem s stvarmi sploh ko se komu godi krivica in me še to dodatno potre.Hm le zakaj nisem flegmatik

[trzinka]

Tudi jaz sem se dostikrat spraševala, zakaj nisem flegmatik. Ampak veš kaj, vse se da spremenit. Flegmatik ravno nisem postala, sem pa dosti napačnih miselnih vzorcev spremenila in sem vesela. Pa sploh to drugim ni všeč, meni pa je. Prej sem bila vedno prijazna, pridna , vedno na uslugo, zdaj pa    , najprej imam rada sebe, potem pa druge.
Tudi sama sem imela med vožnjo panični napad, ampak se ne dam. Na srečo me ni strah, kje me bo prijelo. Tudi v službi sem ga imela parkrat, ampak sem ga prepoznala in dosti mirno odreagirala.
Vse je v naših glavah in misel, da se nekaj hudega z nami dogaja, da se nam bo zmešalo, da bomo dol padli je napačna. Takrat nam je res slabo, grozno. Pomembno je da se ne ustrašimo in gremo naprej, pa mine
Depresija je pa drug vrag. Jaz sama sem bila na hipnoterapiji, pri bioenergetiku, pomoč je bila, vendar kratkotrajna, ker takrat nisem naprej delala na sebi, ampak sem mislila, da je vse minilo.
Praviš, da so pri tebi ta nihanja prevelika. Tukaj jaz niti nimam takšnih izkušenj, mene ko je dol tlačilo, me je potlačilo in to precej. Sem vegetirala mesec in pol, drastično. Sicer se je nabiralo že prej, potem pa udarilo.
Želim ti, da čimprej najdeš ustrezno pot k rešitvi. Ne daj se, išči, koplji in bodi vztrajen. Sprejmi kakršnokoli obliko pomoči in se probaj vključiti v kakšne programe. Vpiši se v večerno telovadbo, kartaj, beri, štrikaj , zakaj pa ne
Dobro se je družiti s pozitivnimi osebami, ki ti dajo novega elana. Poskušaj se zjutraj in zvečer sprostiti v postelji ob kakšni primerni glasbi ali primernimi CDji prav za sproščanje. Seveda je to potrebno delati vsak dan in ne samo takrat, ko nam je slabo, potem pa odnehati.

Držim pesti zate
pa poročaj kako si se odločil, kako ti gre, ti bomo svetovali in ti stali ob strani. Vsak pove in svetuje iz lastnih izkušenj in vsak ima svoje mnenje.

[Realnost]

Ojla trzinka še enkrat hvala,nekaj bom vsekakor mogu storiti ker se počutim preveč ujetega hm vseekakor te bom obveščal o uspehih kot tudi o neuspehih

[Gigli]

Realnost

Trzinka je tako izčrpno napisala, da nimam kaj dodat!

gigli

[Realnost]

Se strinjam:-)
 

[trzinka]

  vse sem napisala iz lastnih izkušenj , upam, da bo v pomoč