Da prebijem led...

[taja1]

Hej!

Fino, da si se razpisala, ziher ti je bilo pol takoj malo bolje... ja potreba po ljubezni (crkljanju in vsemu), je mogoče povezana z varnostjo- če me bo objel pomeni, da sem mu še vedno "cel svet", da sem mu pomembna, da nisem prezrta. Če me bo objel, bom končno lahko uživala v tem trenutku...

Zanimivo je, da čutiš, da ti je ne more noben dati, ker ta potreba po ljubezni ni prava ljubezen, je nekaj, kar ti bo pomagalo, da prekineš to slabo počutje, je nekaj, kar bo zapolnilo tisto "notranjo" luknjo, ki jo čutiš, pa ne veš zakaj. To luknjo lahko zapolni le razumevanje sebe, razumevanje tega, za kar meniš, da si bila prikrajšana...objemi sama sebe...

 

...ne vem kako naj dam to čez...tok sm potrebna ljubezni, da mi je noben normaln človk ne more dat, rada bi da bi me kso večkrat objel...moj fant je pa ravno nasproto...ni take sorte...zakaj?? A se morm kaj naučit iz tega.

[Janja]

Snow White!

Sedaj pa je čisto drugače videti kot je bilo na začetku. Veš, jaz nimam izkušenj na področju disfunkcionalne družine. Jaz izhajam iz dokaj normalne družine, ne sicer idealne, pa vendar daleč od tega kar si ti opisala. Veliko stvari, če ne že vse verjetno izvirajo iz odnosov, ki niso bili najlepši dokler si bila še majhna. Otroka je potrebno pohvaliti, mu povedati, da ga imaš rad, ga crkljati in predvsem ga ne tepsti, ampak mu povedati, da nekaj ne dela prav. Vse to pa je očitno tebi manjkalo in prav nič čudno ni, da imaš težave.

Ali imaš vsaj koga, da ti izkazuje ljubezen?

...rada bi samo da me nekdo mal stisne k seb

Vem, da ni isto, pa vendar, pošiljam ti virtualni objem.

Piši še in zavedaj se, da si vredna vsega lepega!

[Snow White]

Janja1..Taja..hvala vama za besede... dobro denejo 

Kot si napisala Taja1..ta "ljubezen" ki jo rabim je nekaj ja, kar bi zapolnilo praznino za nazaj in za zdaj...in varnost. Ne vem zakaj me je tako strah biti zapuščen...verjetno se mi zdi to nek osebnostni poraz, da za nekoga nisem dovolj dobra. Res se ne znam imeti rada in dobro shajati s seboj. Je komu pomagala kakšna pametna knjiga v težkih trenutkih?

Ali imaš vsaj koga, da ti izkazuje ljubezen?

Moj fant me ima verjetno zelo rad, glede na to da je še vedno ob meni in prenaša vse moje izpade 
Vendar je karakter, ki ni zelo čustven, in svoja čutva ne kaže na način, ki bi bil meni blizu. Ni mu lahko, ker ima vsak drugi dan na tapeti da mi nekaže dovolj, da ni nežen, da mu ni dosti zame, da me nima rad.... pravi da ko bom spoznala nekoga k mi bo dal vse to..bom šla    nočem ga zgubit, vendar se velikokrat sprašujem ali mi bo to celo življenje manjkalo ali sem res prezahtevna. Ker se mi zdi da mi res nikoli ni dovolj izkazovanja ljubezni, božanja, crkljanja...sem ena na vreča brez dna...včasih bi res rabla da bi me nekdo dva dni skupaj držal v objemu   

imam pa tudi par nekaj zelo dobrih prijateljic..mojih sončkov, ki me razumejo in so zelo pozorne in prave prijateljice, ki mi stojijo ob strani..vendar so razkropljene po celi naši prelepi deželici, tako da je slaba stran tega da se redkeje vidimo in komuniciramo več prek interneta...vendar ćez dober pogovor v živo ga ni  Zdej ko sem se spomnila kako mi velikokrat pomagajo in mi dajejo spodbudne besede, jim moram takoj povedat da sem jim hvaležna in da jih imam rada.

Hvala tudi vam.......EN VEEELIK OBJEM 

[Arwen]

..tok sm potrebna ljubezni, da mi je noben normaln človk ne more dat, rada bi da bi me kso večkrat objel.....rada bi samo da me nekdo mal stisne k seb

popolnoma normalno; želiš si tistega, česar do sedaj nisi dobila, želiš si ljubezni, ki je kot otrok nisi bila deležna. No, nekaj malega sta ti jo, kot praviš, stari mami dale, a to ni to. Otrok rabi ljubezen staršev in če je ni, se to pač pozna.

...Predvsem moj fant mi skos govori, naj ne dajem krivde za nazaj na starše in na druge...

ja, saj delno se strinjam... preteklost ni možno spremenit. Je pač taka, kot je. Dejstvo je, da ni bilo rožnato otroštvo, dejstvo je, da si od staršev prejela več negativnega kot pozitivnega, dejstvo je, da kot otrok na to nisi imela veliko vpliva... Sedaj pa razpolagaš s svojim življenjem, ti si tista, ki sprejema odločitve. Moj nasvet: vse tole

ampak nism bla nikol pohvaljena, zmir se je grajal kar ni blo, kar je blo pa v redu, je blo pa bolj samoumevn, oči me je dostkrat pretepu, tko da sm se ga do gimnazije zlo bala, odvisn od njegovga razpoloženja, ne spomnem se da bi me kdo kasnej v otroštvu kej crkljal, al pa mi povedal da me ma rad...mami me je imela pri 16, čuvale so me velik stare mame in me razvajale po svoje, oči je mel doma pa trdo roko...

predelat (tu je psihotarapija precej koristna stvar) in potem zadevo dat ad acta.

..plust tega so me pa od 3 do 7 razreda grdo zafrkavali, kar je po moje največji razlog vseh mojih težav...

ja, je tudi razlog za težave, ni pa največji...

[Arnika]

Snow White, 

Ta praznina je res posledica tega, da ti starši niso dajali ljubezni in podpore. In strinjam se s Tajo, zapolniš jo lahko le ti sama. Ko si človek zmore vlivati ljubezen do sebe, sam sebi postane opora, zaupa vase in posledično tudi življenju. Varnost. Praznina se začne polniti ...
Meni res pomaga dobro zapolnjen dan. Sprehodi v naravi so zlata vredni. Začutim svoje telo, začutim svoj dih. Poleg tega je v naravi skrite toliko lepote ... Tudi ti si iskalka lepote, zato išči, išči ... To polni, razveseljuje. V naravi je vse tako ... kot mora bit. To meni daje občutek varnosti. Všeč mi je misel, da sem ena izmed bitij na svetu, kot drevesa, ptiček ...
Kaj rada počneš, kaj te bogati? Filmi, branje, gledališče, kofetkanje, slikanje, pisanje ... samo predvidecam, da ti je to všeč ... Delaj to. Podari si to. Zalužiš si in vredna si tega.
Jaz se večkrat na dan pobožam po rokah, se potrepljam, objamem ... in si pošljem ljubezen. Zjutraj si pred ogledalom pomežiknem  in si rečem: stara moja 
Učim se biti sama sebi prijateljica in si ne težiti, kadar se ne počutim dobro, kadar mi ne uspeva tako, kot sem si zamislila, kadar ga kaj biksnem ... ja, biksnem! Pa saj tole čisto vsi počnemo, a ni tako?  Torej nič hudega.
Si lahko zamisliš svojo notranjo pokrajino? Kraj, kjer ni nikogar, kjer si samo ti, taka kot si, radostna, srečna, žalostna, jezna, mirna ... karkoli pač, a SVOBODNA? Kadar se vozim na troli, se večkrat preselim v ta svoj kraj in počnem, karkoli si zamislim. Skačem, vriskam, plešem med travami, stojim na pečini, z iztegnjenimi rokami lovim veter in poslušam bučanje morja ...
Pa tudi učim se kar prostiti za objem, kadar ga potrebujem. Stopim do osebe in jo/ga preprosto prosim, da me objame in drži, močno drži. Ampak ne pozabi: najpomembnejši je objem, ki ga daš sama sebi.

Sicer pa ti priporočam knjigo Alenke Rebula: Blagor ženskam. Ima tudi svojo spletno stran, s katere si lahko natisneš vaje.
Pa knjiga Jej, moli, ljubi ... jaz sem jo skoraj požrla ... 

Takole, Sneguljčica, sem prepričana, da boš vstala iz svoje steklene krste in spet rajala s palčki in princem po gozdu.


Objem

P.S.
Jaz bo tvoja soseda! Bova skupaj nabirali rožce in delali zvarke.