jst mam počas dost tega

[knoflca6]

poglej pod Srečanja

[Janja]

Uroš, jaz se pa kar strinjam s Tojo, čeprav ti to mogoče ne bo všeč. Zdi se mi namreč, da v svojih zapisih vse prevečkrat omenjaš pomembnost alkohola.

Jaz bi se na tvojem mestu vprašala, zakaj konkretno sem zbolela in kaj mi motnja prinaša. Mogoče imaš sedaj možnost nekaj spremeniti in videti kvaliteto življenja in malo prevetriti to tvojo zasvojeno družbo. Mogoče potrebuješ videti, da to ni to, in sicer način in stil življenja, ki si ga do sedaj živel.

Jaz ti zagotavljam, da se da zabavati tudi brez alkohola in drugih opojnih substanc in tudi prav "luštne" in sexy punce obstajajo, čeprav mogoče ne zgledajo tako "pokvarjeno". Napisal si namreč, da te take privlačijo...

Jaz ti ne vsiljujem svojega mnenja, lahko ti napišem samo čisto drugačen vidik, ki ga imaš ti. Sama nikoli nisem konzumirala alkohola in nimam občutka, da bi kaj zamujala.   Mogoče znam s trezno glavo  gledati na življenje drugače...   Pa nimam nič proti alkoholu, vendar vse v zmernih količinah.

[Onix]

Janja dobro si povedala  .

[UrosBuros]

Ja vem, tudi sam sem že zasledil, da skoz ta alkohol omenjam, pa sploh ne gre za to, da bi ga velik spiu, ampak bolj za to, ker vem, da ga ne smem, pa me potem to moti, da imam ene omejitve, drugače sem že 14 dni clean Samo moja bivša je kar rada spila, pa sem najbrž od nje to prevzel, včasih tudi sam nisem maral alkohola, pa tud ta december. I feel empty

[Onix]

Uros sej bo, ne tolk skrbet, pa to, da ne piješ alkota je na začetku res bedn filing, pol se pa navadš, pa si vesel, da ti ni treba pit, da si dobre volje...

[Toja]

Haj!

Pravkar sem prebrala tvoj odgovor na moje zadnje pisanje. Ne vem v čem sem te razjezila v prejšnjem postu, morda glede alkohola, morda sem narobe razumela tvoj 1. mail, ki tako nakazuje, nikakor pa te nisem imela namena razjezit oziroma na kakršen koli način užalit, ker nisem človek, ki bi se iz nesreče
drugih norčeval ali celo privoščil. Želela sem ti samo razjasniti neke stvari, ki so se mi zdele pomembne.
Praviš, da si iz Ljubljane, tam potekajo srečanja na dveh lokacijah, nisem sigurna mislim da ob torkih na eni in ob sredah na drugi lokaciji. Vsa obvestila za srečanja boš našel na portalu srečanja ali na osnovni strani društva DAM.
Če pa sem te res kaj razjezila se opravičujem, res to ni bil moj namen, še enkrat oprosti.
Želim ti, da se čimprej pobereš in poslušaš nasvete tvojega psihiatra, mogoče ne bi bilo slabo, če bi mogoče poiskal tudi kakšnega psihoterapevta, vendar ti pa so večino samoplačniški, on pa ti nudi pomoč predvsem z razgovori in nasveti. Pozanimaj se!
lep dan ti želim in upam, da ostaneva prijatelja, želim ti samo pomagati kolikor bo v moji moči.
javi se še kaj!
Čao Toja

[UrosBuros]

Ne ne Toja, sej vem, da nisi nč slabga hotla, sam včasih si še ne morem priznat kako je z mano, potem me pa vsaka malenkost razjezi. Prijatelja Se bom pozanimal kako je s temi skupinami pa terapevti ja. Hvala

[Onix]

Toja  .

Uredu ženska si .

[falco29]

prebiram in prebiram tele poste....in tudi sam sem že mesec in pol na cipralexu zaradi paničnih napadov....ampak še kar ne prime,še vedno je prisotna tesnoba...vem da ne primejo takoj,pa vendar me je strah da sploh ne bodo.... a ima še kdo panične napade kot posledico socialne fobije?

lp
falco

[himiko]

Falco 29, prijeli bodo.

Tesnoba bo minila!

Drzi se in zaupaj

Himiko

[Arwen]

Uros, skupine so navedene tu http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=433&Itemid=66, kdaj konkretno potekajo, pa najdeš tu http://www.nebojse.si/Forum/index.php/board,10.0.html


Falco, daj času čas  ; kako pa je kaj s strokovno pomočjo?

[falco29]

sem naročen pri dr.Klemnu Rebolju ampak šele v februarju...sem pa tris panične motnje pojedu in to večkrat...mori me k mam panične napade samo kadar se znajdem v ljubezenskem razmerju...to se mi dogaja že 5 leto...namesto da bi uživl v ljubezni, me po kakem mesecu začne grabit tesnoba in pojavijo se res hudi panični napadi...in valda nism močn in vedno pobegnem iz veze,kar pa seveda ni rešitev....že tako je težko najti nekoga s katerim bi zares lahko užival,potem mi pa to panika prepreči...i feel like shit!

kokr berem te forume,podobnega primera še nisem zaslediu...nikjer...

[Aslan]

Tudi jaz še nisem brala take situacije na našem forumu.

Je pa vsem skupno to, da je TESNOBA pri paniki na maximumu.

Ker nas nekaj tišči...ker se nečesa v sebi bojimo...pogosto je povezano z sprejemanjem samega sebe...
ali sem dovolj dober..ali pa strah pred tem da te ona zapusti...ali pa strah pred "prepustiti se" popolnoma čustveno...cel spekter možnih zavor je v nas....in KAJ te muči boš počasi odkril z psihoterapijo. Klemen Rebolj je ful fajn in verjamem da se bosta dobro ujela.

Partnerstvo je zate očitno stresna zadeva...na tem področju je tudi veliko knjig...
jaz bi šla kar u knjižnico in iskala...kaj o medsebojnih odnosih, npr. 5 jezikov ljubezni,
..itd... Več ko o enem področju veš lažje se v njem znajdeš.

[Arwen]

...mori me k mam panične napade samo kadar se znajdem v ljubezenskem razmerju...to se mi dogaja že 5 leto...namesto da bi uživl v ljubezni, me po kakem mesecu začne grabit tesnoba in pojavijo se res hudi panični napadi...in valda nism močn in vedno pobegnem iz veze,kar pa seveda ni rešitev....že tako je težko najti nekoga s katerim bi zares lahko užival,potem mi pa to panika prepreči...

pa se ti kaj sanja, od kje to?

[himiko]

Falco,

jaz sem  primer tega, kar opisujes  :zardevam Mislim pa, de je to kar pogosto...

Glede na to , da imas februarja terapevta, morda lahko prej poskusis s kaksnim psihologom?

Je pa vse to resljivo!

Drzi se,

Himiko

Ps si morda razmisljal, zakaj bi lahko prislo do panike? Npr pri meni je bil strah pred blizino in predvsem lastni perfekcionizem , projeciran na fanta...

[UrosBuros]

Falco, jst sm skoraj 4 leta vztrajal v nesrečni zvezi, ker si nikoli nisem upal pristopiti do punce, ki mi je bila res všeč. Kot je rekla Aslan sem se najbrž bal, da ne bom dovolj dober, izgube itd., Zato sem bil najbrž s punco, ki mi je res nudila neko varnost, ki je prej nisem poznal, ampak ljubezni pa do nje nisem gojil.

Drugače sem pa to sredo ob 12h naročen pri Rebolju, pa še nisem 100%, če bom šel. Če slučajno ne bom šel ti lahko sporočim.

[falco29]

živjo vsem...

res res res sem vesel da obstaja nekdo ki to razume...okoli mene vsi pravijo češ to ni nč tacga,vse je v glavi...mislim da nihče zares ne more vedet kakšn je to občutek dokler tega sam ne začuti...saj ne da to komu privoščim,pa vendar me taki komentarji zelo motijo...zato pa to razlagam res samo bližnjim...knjigo 5 ljubezni bom definitivno šel takoj iskat v knjižnico...

sanja se mi ne od kod ali zakaj bi se mi to lahko dogajalo...prav spomnim se novembra 2004 ponoči pred televizijo sem gledau discovery in kar naenkrat nekaj totalno hudega..res sm mislu da bom umru...in tesnoba sploh ni odšla...samo vedu sm da morm poklicat punco ( takratno ) in jo pustit...takoj ko sem to opravil je vse hudo minilo...in to se mi sedaj dogaja že 5 leto...v teh letih sem prekinil z vrsto punc in najbolj me je strah da sem morda odgnal tisto pravo...največja ironija je v tem , da si resnično želim tiste prave filmske družinske pravljice...delam pa čisto vse v nasprotju....

ljubezen je zato da se imamo lepo in da se dopolnjujemo...pri meni je vse lepo in prav...prvi mesec,potem pa tesnoba,vedno globja,prvi napad in potem se ne morem več rešit negativnih misli...in seveda kaj naredim,prekinem zvezo ker nisem dovolj močan in nekoga globoko razočaram....na živce si že grem,ker vse po vrsti puščam na cedilu....tako egoističen izpadem,kar pa nism....ne želim si ne vem česa,da bi le biu sposoben funkcionirat v ljubezni kot vsa leta do tiste noči novembra...

uroš sporoči mi če ne boš šel....ti bom hvaležen,vendar menim da je dobro da greš...njega se baje zelo težko dobi....izkoristi termin!

[UrosBuros]

Falco, v veliki meri se lahko najdem v tvoji zgodbi, predvsem v tem, da puščam ljudi za sabo, ki jih imam rad, ampak si ne morem pomagat, pa tud z ženskami mam težave.

Ja sej k Rebolju bom šou najbrž, če pa ne pa sporočim

[Slavka]

Bom še jaz kot ženska kakšno rekla  Čisto te razumem Falco, čeprav so to zelo čudni občutki in jih nihče res ne more razumet, če jih ni doživel. Jaz sem v vezi s partnerjem že 15 let, zelo se razumeva, imava ljubeč odnos....vendar je mene pred časom taka tesnoba obšla, ko sem ga pogledala, če sem pomislila nanj....ufff, ni za govort. Če bi lahko, bi tisti moment spakirala kufre in šla...nekam, sama ne vem kam....Pa on sploh nič ni bil kriv, v meni pa panika....kriza. Pa imava družino, dva otroka....ne gre tako na lahko rečt...dost je, jaz grem...pa še brez pravega razloga....
No, nekako sem prebrodila to svojo krizo...mu tudi povedala moje občutke...se zjokala milijonkrat....šla na terapijo...
Sedaj sem kar kul, srečna v najinem odnosu, vendar strah pred ponovitvijo ostaja...kaj če zarad mojih "napadov" razpade moja družina...kaj, če enkrat ne bom zmogla....tega me je strah.
Torej vedi,da nimaš edini takih težav, so pa težke in zelo težko razložljive ter razumljive.
Ti želim, da prebrodiš to in začneš živeti svoje sanje 

[Arwen]

, so pa težke in zelo težko razložljive ter razumljive. 

... in mogoče izvirajo iz prepričanja (zavestnega ali podzavestnega), da ne zaslužiš, da te ima kdo rad? oz. dvomiš v to, da te ima partner rad? ....