ČUDNO

[lusilu]

Ojla, kako ste mi kaj? Jst sm mela kr en težk dopoldan, nevem, a se mi samo zdi, a je dons ful težk dan? In me zanima, če se je komu zgodil isto. A se komu dogaja, da ga je sam strah, da bi komu kj naredu? Da, recimo, nasilnih prizorov niti ni tolk, sam taki čudni stavki se ti sprehodjo po glav...naprimer....nevem, zej ti bom pa neki nardila, alpa, kaj jest vem, na tako sceno...Dons me je ful prestrašlo dejstvo, k so se mi moje misli zdele realne....mislm tko, ne da bi jh želela izvest, ampak tko, kao da mam vse možnosti, da jh izvedem (ker sm bla sama doma, ne da tko, da bi jh želela izvest). In to dejstvo me je ful prestrašlo. Sicer me je pol minil, ampak je blo kr spooky. Misli so ble, tko, ful žive, zdele so se mi hkrati verjetne po drugi strani pa vem, da jh nebi mogla nikol izvest...ne vem sploh ne znam opisat, v glavnem me je zgrabla panika, sam poj je blo ql...

A je kdo že kdaj dobu tk fleš?

[Onix]

To je čisto normalno Lusilu, ta občutek sm mel jest ful velikrat. Ampak to pa še zdaleč ne pomeni, da bomo te misli res izvedli. To je samo ta občutek, je pa zelo moteč in strašen, ampak najbolje je, da se ne sikiraš zarad tega, ker imaš OKM in je pri OKMju normalno, da se bojiš, da boš te misli uresničil. Jih pa do zdaj še nobedn ni, tako da brez skrbi... Pa ima veliko ljudi vsiljivke, ampak če imaš OKM, to samo pomeni, da jih nikoli ne boš izvedel, ker je to zadnja stvar, ki si jo želiš narediti.

[lusilu]

Onix, ti si zakon :clap

Drgač me pa zanima, kaj narest, če veš oziroma sumiš, kaj ti povzroča te vsiljivke? Jst sumim odnos z mojo mati, k me je v bistvu že od mjhnga ful zatirala, tko besedno (tepl se pr ns nismo nikol, razn kkšna po riti). Velikrat mi je rekla (če česa nisem nardila, tko kot je ona hotla), da sm nesposobna, da itak ne bom nikol nardila srednje šole (pa sm recimo tik pred diplomo ), da me itak noben fant ne bo maral, skratka z mano ni imela potrplena, znašala se je nad mano (besedno).Tko, da je moja samozavest bl na dnu, k pa ne. Sicer me je oče velikrat branu pa jo je nadru, da nj se ne znaša nad mano, sam na dolgi rok ni pomagal... Sej reče tut kšno dobro besedo, pa me pohval, pa drgač se lepo razumeva, ni tko, da bi se grdo gledale, sam z mano išče prepir, k da bi rabla neki, da me spet potunka. Spotika se v mojo frizuro in pol mi teži, da mi bo plačala nevem kašne frizerje in jst ji rečem, da nj mi da mir, da mi je všeč moja frizura, in pol jovo na novo-kašna si, sej te bo mož pustu, prov bot pa grda.....bla bla...

A ma drgač kdo tk odnos s svojo mati?

[Onix]

Hey, jest mam odnos s svojo mamo zelo dober, edin kr je me je pomoje preveč razvajala . Sm bil pa kot otrok skos v varstvu pri babici in ona mi je skos dajala vedt, da nism sposoben, da drugi znajo bolje, da pač nikol ne bom tak kot ona hoče. In tud sam mam ful probleme s samopodobo, pomoje je to ful velik minus pri razvoju OKMja. Tko da, priporočam ti, da si začneš govorit sama sebi pozitivne stvari o sebi, npr. sm sposobna ženska, dobro izgledam itq... To pomaga, počasi si začneš vrjet, ampak morš kr dolg vadit. Uglavnem upam da ti res rata spremeniti svojo samopodobo, ker smo vsak po svoje čudoviti, vsak ima svoj karakter, ki ga naredi edinstvenega, fora je samo to, kolk ga negujemo .

[noelle]

A ma drgač kdo tk odnos s svojo mati?

lusilu, takšen odnos, ki si ga opisala imam s svojo mamo tudi jaz ... čeprav se zdaj, ko sem starejša ne spravlja več toliko name, kakšno imam frizuro, pa zakaj ne oblečem kakšne kiklce, pa zakaj nosim to majco, pa kdo me bo prenašal, če bom taka itd., ima še vedno svoje fore in so druge stvari, ki me bremenijo v zvezi z njo, posledice so pa iste ... sem se pa naučila, da ji tud nazaj kaj zabrusim (prej se pravzaprav nisem upala), se postavim zase in ne pustim, da mi vzbuja slabo vest ali občutek krivde ...

jest zase vem, da me ta odnos s starši obremenjuje, da ne morem biti še popolnoma svobodna, neodvisna, mirna, ampak delam na tem ... moram rečt, da čas in terapija prineseta počasi olajšanje, le vztrajen in potrpežljiv moraš biti, kar pa je velikokrat težko ... mogoče bi ti na tem mestu lahko priporočila tudi knjigo Dr. Howard M. Halpern: Rezanje spon (osvobajanje od starševskih vezi) ... meni je pomagala, da sem kakšne stvari malo bolje razumela ali jih videla še iz druge strani ...

pa kot je rekel že Onix, delat na samopodobi je tudi zelo pomembno ...

želim ti vse lepo in čim manj vsiljivih misli ...

[lusilu]

No, evo, zdej nam je trem skupno to, da je odnos s starši oziroma sorodniki mal škripov...pa marskdo bi se nam še prdružu... Me pa zanima drgač, kako je s temi AD-ji? A jh ješ, nevem, pol leta, potem postopama zmanjšuješ in potem si kao zdrav, al kaj? K jst mam občutek, da AD-ji sam prikrijejo oziroma omilijo simptome bolezni (dokler jh ješ), ko pa prenehaš z jemanjem, si pa spet na istem... A se motm? Pa kako se lahko ta motnja pozdrav, samo s psihoterapijo in KVT? Ker mene je moj psih. dav na KVT, sam se mi čudn zdi, k je reku, da je sam 6x.... Ker nekje sem zasledila, da to traja 6 mesecev....

Včasih bi si človek najraj možgane zamenjov...

[dman]

K jst mam občutek, da AD-ji sam prikrijejo oziroma omilijo simptome bolezni (dokler jh ješ), ko pa prenehaš z jemanjem, si pa spet na istem... A se motm?

Tako je tudi moje mnenje. No, v bistvu bi se lepše lahko izrazil - po mojem mnenju ti predstavlja neko rešilno bilko, ko je res najhuje, da se skp spraviš, kolkr tolk normalno zaživiš in si sposoben naprej delati sam na sebi.
In ja, moje osebno mnenje je, da je rešitev v psihoterapiji. Ni pa edina. Vsakemu svoje, vseeno pa dvomim, da samo zdravila pomagajo komur koli.

Kar se tiče možganov - super ideja, sej bodo kmal to izuml  <-- mal heca.

Drgač pa jest osebno skušam psihoterapijo in moj boj z mojimi težavami vzet kot en izziv v življenju. Čeprav priznam, da se mi marsikdaj zdi kot sizifovo delo. 

[sjm]

zdravo,

ta OKM je res ena zoprna reč. jaz imam tudi majhnega sinka in prav zaradi njega in pa mojega partnerja mi je bilo za znoret hudo. misli so bile ful bizarne, od vsiljivk tipa - kaj pa če bom komu kaj naredila (beri strah pred noži,...), do vsiljivk tipa - kaj pa če sem lezbijka, čeprav se še nikoli v življenju nisem zaljubila v žensko, kaj pa če sem pedofilka (ravno takrat je bila v zraku afera z župnikom iz artič). GROZA!!!!!!!!!!!!! takrat sem res pomislila na to, da nisem vredna, da živim.

sedaj, ko sem vredu in pogledam nazaj, se mi zdi vse skupaj naravnost smešno. zdaj me celo včasih obide očutek slabe vesti, ker se mi zdi bruce springsten naravnost božanski in greha vreden ...

partner ima pa glede mojih vsiljivk tipa - kaj pa če sem lezbijka, zelo dobro mnenje in se mu zdijo celo kul

ah ti moški ....

bistvo kar sem želela povedati je - VSE BO ŠE OK!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! ENKRAT SE BOŠ TEMU SMEJALA!!!!!!!!!!

[lovreklovrek]

no pa nisa edina,ki jo obdajajo take misli....kaj če mu bom kej nardila npr.strla glavo,zlomila prst...jeba...te misli so bile prisotne nekaj časa po porodu,čeprav vem da to niso bile moje misli,,vsiljivke.neki taki notranji monologi brezvezni.katera zdravila jemlješ?

[sjm]

jaz sem na 20mg paroxata, sicer sva takrat z dr. Reboljem govorila, da bi šla na 40mg, ker to je predpisana vzdrževalna doza pri OKM, samo zaenkrat mi zadostuje 20mg. Pa ti?

[lovreklovrek]

kakšen mesec jemljem efectin er,ki je sicer za generalizirano anksioznost in depro,vendar sem dobila po njh ekcem,glede okm ja pa pravi da ni nič narobe,če kakšno stvar večkrat prevermo al pa tud glede teh strahov da je to čist normalno,saj smo v novi vlogi....
bom rekla naj mi zamenja ad je,kako se pa ti držiš?

[sjm]

trenutno se počutim odlično, pa še vreme se nekaj popravlja. upam, da bo trajalo ..... oboje

[lusilu]

Dobro jutro, kako ste? Jaz sem ful zanič, nevem, najbrž je luna... A pozna kdo izraz "scrupulosity"? Namreč mene ful daje... Zadnjič sem brala članek, o enem filmu, nevem, če poznate, Hudič v Emily Rose, kako jo je obsedel hudič in mene je to ful zgrabil, ampak fuuuul... In zdej me ful strah, kaj če mene obsede in pol itak sem bla firbčna, sem šla gledat na net, če se to sploh lahko zgodi, al je sam film in tm piše, kao da ja in da počneš stvari, ki se jih ne zavedaš in pol še večji strah, kaj če me obsede in bom kj nardila otroku... Najhuj je pa to, da mi skozi glavo udari misel, kukr češ, nj me kr, kukr, da bi prosila, da me obsede,kukr, da hočem, da me....In pol si začnem v mislih ponavlat, nočem da me karkol obsede..... Joj najbrž bo kdo mislu, da se mi je čist odpelal, sam mene je tkooo strah..... In se kr bojim, da me bo res kj obsedlo, k takle pomislm... A ma kdo izkušnje s tem?

[Arwen]

brez skrbi, Lusilu, nič takega se ne bo zgodilo! to so le misli, vsiljivke... pa mogoče se preveč v film vživiš (vsaj to zadnje je moja napaka, ko gledam kak tak film, me potem strah kar lep čas zasleduje  , zato se pa ponavadi takih filmov na dolgo in široko izogibam)

[lusilu]

Ja sej filma v bistvu nisem gledala, sam članek sm vidla in me je ful ampak fuuuul prestrašu. Pa načeloma ne verjamem v te stvari in se mi zdi prov trapast, ker sm čist prestrašena zarad tega....sam po drug stran pa greš na net in tm vidš raznorazne zgodbice, kako jh je obsedl pa to...sm šla sam enkrat gledat zarad firbca, oziroma sm upala, da bo pisal, da tega ni, je blo pa le nasprotno. Provzaprov se je vse tole tko začel že 4 mesce nazaj, sam da me je vmes mal minil, so ble druge vsiljivke, zej pa spet tole...

[Arwen]

vidš raznorazne zgodbice

ja, in točno to so - namreč zgodbice! papir (oz. sedaj internet) pa vemo, da marsikaj prenese 

[Onix]

Lusilu ne skrbi, to je samo OKM in vrjemi mi, hudič sploh ne obstaja. Sam mam tud take izkušnje, da me je kkšn film al pa članek prestrašu, ampak ta strah bo počasi izzvenel. Samo morš se čimbolj zamotit in čimmanj premlevat o tem. Veš, da je to neracionalna vsiljiva misel in da ni vredno, da temu posvečaš pozornost. Te pa čist zastopim, da te je prestrašilo, saj smo zelo občutljivi. Ampak sigurno je to samo trenutna vsiljivka in bo kmalu izzvenela. Probej racionalno premislt o tem, res je nemogoče, da bi bilo to res. Na internetu pa itq najdeš use sorte, kar pa v večini primerov ni res in na internet se res ne moreš zanašati, kot na zanesljiv vir, sploh ko se gre za take teme. Kot je rekla že Arwen, papir vse prenese... Sm mel pa tud sam podobne vsiljivke in ti lahko zagotovim, da se ti bodo čez čas zdele butaste. Kr glavo pokonci! Vse bo OK.

Pa eno  zate .

[lusilu]

Ok a pa to tut spada pod OKM, da se ti vrine misel, da pomislš na tako stvar, kukr, da hočeš, da se to zgodi, ampak v bistvu nočeš in se ustrašiš te misli in pol se bojiš, da se uresnič? Ker men se to vse zdi ful butast, pa za lase prvlečen, sam me ful zbegajo teli članki na netu, in pol se pa prašam, zakaj pa pišejo, če ni res? V bistvu se je pr men tko začel že 4 mesce nazaj, od tega hudiča. Sam vmes je izzvenel pol je pa pršlo nazaj..... A ti si mel tut take misli od hudiča, Onix?

[Arwen]

zakaj pa pišejo, če ni res?

človeška domišljija nima meja...

[Onix]

Lusilu, ja, to je čist normalno pri OKMju. Sam sm mel take misli, da sploh ne morem pomislit, kako, da me je bilo sploh takih bedarij strah. Ampak takrat ko si tesnoben se ti vse zdi tako resnično. Ne skrbi, vse je samo OKM, to da te je strah da si želiš tega je pa samo vsiljivka. Res ne se sikirat, to bo izzvenelo. OKM prihaja v vseh oblikah in mene nobena čudna misel ne preseneti več. Imel sm jih pa ogromno. Ampak zdej sm pa skoraj brez simptomov, tudi tesnobe ni, tebi bo pa tud ratalo to premagat, samo je pa res, da je to maraton ne šprint...