Nesrečen pri 39. letih

[arvidas]

Pozdravljeni....

Da se vam oglasim....

Nisva se ne videla, ne slišala tri dni, in evo...., danes dopoldne pride k meni v pisarno, z vprašanjem kaj je zdaj to, da se ji nič ne javim, in če sem že pozabil nanjo? Nisem ji hotel ničesar odgovorit, nekako spremenil temo v takšne vsakdanje stvari.........?

Potem je odšla, in pripomnila da se slišiva, in da če bom imel kaj časa čez praznike, da bi se lahko dobila pijački....

In bistvo ki ga vam želim zaupat, da danes ko sem jo zagledal, me ni več zadel tisti občutek  zaljubljenosti.....

[kremenko]

Pozdravljeni....

Da se vam malo oglasim....

Nisva se ne videla, ne slišala tri dni, in evo, danes dopoldne pride k meni v pisarno, z vprašanjem kaj je zdaj to da se ji nič ne javim, in če sem že pozabil nanjo? Nisem ji hotel ničesar odgovort, nekako spremenil temo v takšne vsakdanje stvari.

Sorči Arvidas...ampak...tale ženska je paml zelo smotana. Pa ta se res dobesedno norca dela iz tebe. Ne daj se, vztrajaj pri svojem....mi smo s teboj, na kogarkoli od nas se lahko obrneš kadarkoli....drži se

Joj in najbolj važno sem spregledala...to da nisi nič občutil...bravo za tebe!!!! to pa je velikanski napredek...

[Aslan]

kaj je zdaj to, da se ji nič ne javim, in če sem že pozabil nanjo?

...kako zvito preverjanje ali je še kaj "zanimiva" tebi??

Arvidas BRAVO - dejansko ko pogedaš nekoga realno je slika lahko zelo drugačna,
kot če ga gledaš skozi rožnata očala zaljubljenega idealiziranja.

Pošilajm objem in ti želim prijeten božični večer.

[arvidas]

Hvala vam za tako vzpodbudne besede, res ste mi v veliko pomoč!

Vem da čuti da sem se oddaljil od nje......

[kremenko]

Hvala vam za tako vzpodbudne besede, res ste mi v veliko pomoč!

Vem da čuti da sem se oddaljil od nje......

Arvidas... ...želim ti lep Božični večer... ...nisi sam...mi smo s teboj...

[arvidas]

Hvala, tudi jaz vam želim, vesele in kar se da srečne,vesele, božične praznike.

[trzinka]

Arvidas , pa mirne praznike ti želim

[Kiwi]

Pri svojih 39.letih sem še vedno samski, po osmih letih veze me je zapustila partnerka, od tega je minilo štiri leta, takrat sem mislil da bom kar umrl od žalosti. Sem zelo čustvena oseba potreboval sem dobro leto dni da sem zaživel, v obdobju mojega samskega življenja sem se dvakrat nesrečno zaljubil, sledila je zavrnitev kar me je še dodatno potrlo. Nastopil je mesec veselja, v meni pa se prebuja sama žalost, želim si da bi končno našel sorodno dušo, sem že popolnoma obupan nisem več v rosnih letih,osamljen, sprašujem se ali je sploh še mogoče da bom kdaj srečen v ljubezni....

Vsi ki me poznajo me imajo za prijetnega, simpatičnega, prijaznega moškega, očitno mi je usojeno da bom ostal samski?

Misel nato da nimam sorodne duše, se čedalje bolj sekiram.

Sprašujem, ali je mogoče da me lahko to pahne v depresijo?

Lp.
 

Oprosti, ampak ne znam drugače kot direktno.

Očitno že imaš neko duševno problematiko, se vidi v napisanem in kaj bi sicer počel tu?

Samo človek ki je sam s seboj (kolikor toliko) srečen lahko z nekom srečno živi in mogoče celo nekaj te sreče drugemu tudi da.

Poišči psihiatra, psihologa, kaj čakaš? Da jih boš imel 50, 60 in sejal še večjo zafrustriranost naokoli?

Težava je v tebi, ne pa v dejstvu da si trenutno samski. To

tvoj prijatelj kivi.

[arvidas]

Pozdravljen kivi....

Priznam da sem kar presenečen nad tvojim odgovorom. Morda imaš prav, in da se jaz tega ne zavedam (podzavestno), vseeno upam da ni tako.

Imel sem dve slabi izkušnji, in ravno tu bi našel povod vsemu temu, kaj vem?

[kremenko]

Po mojem pa Arvidas ne rabi psihiatra niti psihologa. Nesrečen je ker je sam, samota pa človeka ubija. In če pravi da ima za seboj že dve slabi izkušnji...potem se meni zdi čisto razumljivo da trpi....želi si bližine in ljubezni....želi si, da bi imel nekoga ob sebi, deklico,ki bi ga imela rada in bi ga brezpogojno sprejemala in ljubila...vse kar Arvidas želi je toplina in ljubezen...to kar mnogi med nami iščemo, potrebujemo, si močno želimo...pa tega nimamo....in pri tem ne more pomagat noben psihiater ali psiholog. Srce je srce .....

Se opravičujem, da si drznem...ampak povedala sem samo svoje mnenje...

[trzinka]

Tudi jaz sem takega mnenja kot Kremenko.

[Kiwi]

Pozdravljen kivi....

Priznam da sem kar presenečen nad tvojim odgovorom. Morda imaš prav, in da se jaz tega ne zavedam (podzavestno), vseeno upam da ni tako.

Imel sem dve slabi izkušnji, in ravno tu bi našel povod vsemu temu, kaj vem?



Arvidas,

sem presenečen, da si se (tako hitro) odzval in me hkrati veseli, ker si moj odgovor, kljub vsej njegovi hladnosti, nekako vzel v poštev.

Človek si hitro najde nekoga, ki bi nadomestil praznino, olajšal tesnobo in ga zamotil, da bi malo pozabili nase, na svoje strahove in ostalo črno-sivo kramo, ki jo nosimo v sebi. Da bi življenju dal kanček smisla.

Ljudje to počnemo ves čas. S sodelavci, tudi s starši in brati, sestrami in prijatelji. V ljubezenskim partnerstvu pa najbolj.  

Nesrečna ljubezen? Ja, lahko razumem. Ampak druga, tretja, četrta in v nedogled, Ne, ne, ne.
To je pomanjkanje ljubezni do samega sebe. Pomanjkanje samospoštovanja.

To vsem nam manjka, vsem nam, ki smo se našli na tem forumu.


vse dobro ti želim, kivi
 

[dragica]

arvidas  ...

[Janja]

Arvidas, jaz vem, da ti bo uspelo.

Samo človek ki je sam s seboj (kolikor toliko) srečen lahko z nekom srečno živi in mogoče celo nekaj te sreče drugemu tudi da.

Človek si hitro najde nekoga, ki bi nadomestil praznino, olajšal tesnobo in ga zamotil, da bi malo pozabili nase, na svoje strahove in ostalo črno-sivo kramo, ki jo nosimo v sebi. Da bi življenju dal kanček smisla.

Ljudje to počnemo ves čas. S sodelavci, tudi s starši in brati, sestrami in prijatelji. V ljubezenskim partnerstvu pa najbolj.

Kiwi, s temi deli tvojega odgovora se strinjam, z ostalimi niti ne. Rada pa bi ti napisala naslednje: tako čutiš ti, tako oz. podobno čutim tudi jaz, vendar to ne pomeni, da je za vse tak način pravi.   Mogoče za Arvidasa, Kremenčico in še marsikoga drugega ni... Ali pa še ni pravi čas... Veš, tudi jaz sem bila zelo na dnu, ko se mi je podrla dolgoletna partnerska zveza. In prišla je mama in mi podobno svetovala kot si ti svetoval Arvidasu. Kaj se je zgodilo? Jaz sem bila jezna nanjo, ker še ni bil čas, da bi res dojela te njene besede. Jaz sem do teh spoznanj morala sama priti in mislim, da je tako najbolj prav. Vsak mora do določenih spoznanj sam priti, na silo ne gre nič... Samo to sem hotela napisati, durgače pa ti želim, da se imaš lepo, in sicer v ednini ali dvojini.

[arvidas]

Živjo, kremenka, trzinka, kivi in vsi ostali.....

Spoštujem vsa vaša mnenja, odgovore, res je, vsak po svoje doživlja padce, sem pač čustvena osebnost, in tega ne skrivam....

Očitno počasi okrevam glede zaljubljenosti, čedalje bolje mi postaja jasno da v takšni vezi nebi mogu biti srečen, in da je bolje tako kot je....

 

[Kiwi]

Arvidas, jaz vem, da ti bo uspelo.

Samo človek ki je sam s seboj (kolikor toliko) srečen lahko z nekom srečno živi in mogoče celo nekaj te sreče drugemu tudi da.

Človek si hitro najde nekoga, ki bi nadomestil praznino, olajšal tesnobo in ga zamotil, da bi malo pozabili nase, na svoje strahove in ostalo črno-sivo kramo, ki jo nosimo v sebi. Da bi življenju dal kanček smisla.

Ljudje to počnemo ves čas. S sodelavci, tudi s starši in brati, sestrami in prijatelji. V ljubezenskim partnerstvu pa najbolj.

Kiwi, s temi deli tvojega odgovora se strinjam, z ostalimi niti ne. Rada pa bi ti napisala naslednje: tako čutiš ti, tako oz. podobno čutim tudi jaz, vendar to ne pomeni, da je za vse tak način pravi.   Mogoče za Arvidasa, Kremenčico in še marsikoga drugega ni... Ali pa še ni pravi čas... Veš, tudi jaz sem bila zelo na dnu, ko se mi je podrla dolgoletna partnerska zveza. In prišla je mama in mi podobno svetovala kot si ti svetoval Arvidasu. Kaj se je zgodilo? Jaz sem bila jezna nanjo, ker še ni bil čas, da bi res dojela te njene besede. Jaz sem do teh spoznanj morala sama priti in mislim, da je tako najbolj prav. Vsak mora do določenih spoznanj sam priti, na silo ne gre nič... Samo to sem hotela napisati, durgače pa ti želim, da se imaš lepo, in sicer v ednini ali dvojini.

Janja,

tukaj se strinjam s tabo, ko praviš da lahko še ni pravi čas. Dokler se kost ne zaceli, je težko hoditi. In tako je tudi za čustvene rane potreben čas, da se zacelijo...

Jaz vedno rad delim nasvete (to ni ravno ok  ). In predvsem z razumskega vidika in hladno, ker nisem tako čustven tip človeka kot je morda Arvadis.

Kakorkoli, Arvadis da bi se zlomljena noga (beri srce) čim prej zacelilo, ti želim (imej se rad in se spoštuj, to ful pomaga! ). Potem pa pogumno naprej in ne preveč gledat nazaj.

lepe praznike vam želim!

kivi

[Sinuska]

Nesrečna ljubezen? Ja, lahko razumem. Ampak druga, tretja, četrta in v nedogled, Ne, ne, ne.
To je pomanjkanje ljubezni do samega sebe. Pomanjkanje samospoštovanja.

se strinjam. 

[Rob]

  ne strinjam.

  Secirati zaljubljenost z neko privzeto forumsko retoriko se mi zdi malo poceni.

 Sklepam, da so zaljubljenosti in ljubezni zmožni le osebnostno popolnoma uravnovešeni ljudje. Ker ima   mnogo članov foruma dokaj urejena razmerja, so pa kot osebe ranljivi in občutljivi...kaj torej...so vsi ti lažnivci?

   ...malo huda, a ne?

Arvidas, po svoje naredi. Edino tvoje je pravilno. Pa če te kakšen sms spet obrne, kar naj...mene je tudi...( pa sem hudičevo čvrsta osebnost, verjemi mi...)

[Sinuska]

in kako se počutiš, ko nikamor ne prideš, rob?

[Rob]

   tako kot Arvidas...zadovoljen, da mi nekdo lahko toliko pomeni, kot mi.

   Je pa že kar nekaj časa, kar mi moje počutje ni prioriteta...in zate vem ,da ravnokar napisano povsem razumeš in poznaš..