Nesrečen pri 39. letih

[arvidas]

Pri svojih 39.letih sem še vedno samski, po osmih letih veze me je zapustila partnerka, od tega je minilo štiri leta, takrat sem mislil da bom kar umrl od žalosti. Sem zelo čustvena oseba potreboval sem dobro leto dni da sem zaživel, v obdobju mojega samskega življenja sem se dvakrat nesrečno zaljubil, sledila je zavrnitev kar me je še dodatno potrlo. Nastopil je mesec veselja, v meni pa se prebuja sama žalost, želim si da bi končno našel sorodno dušo, sem že popolnoma obupan nisem več v rosnih letih,osamljen, sprašujem se ali je sploh še mogoče da bom kdaj srečen v ljubezni....

Vsi ki me poznajo me imajo za prijetnega, simpatičnega, prijaznega moškega, očitno mi je usojeno da bom ostal samski?

Misel nato da nimam sorodne duše, se čedalje bolj sekiram.

Sprašujem, ali je mogoče da me lahko to pahne v depresijo?

Lp.
 

[Slavka]

Arvidas, naj te najprej pozdravim tu na forumu.  Lepo, da si nam zaupal svojo zgodbo. Zagotovo ti je hudo, verjamem, da si želiš ljubezni in bližine, vendar na silo se tega ne da. Kar se tiče tvojih let, mislim, da sploh še ni kriza....jaz sem mojega partnerja spoznala, ko je bil star 42 let, jaz pa sicer devetnajst let manj, vendar sva po petnajstih letih še vedno skupaj in imava dva otroka. Torej, tvoja leta niso kritična, bolj je kritično to, da si prepričan, da ne boš spoznal sorodne duše. Sprosti se, prišla bo spontano, ko se boš najmanj nadejal. Ponavadi v tisti vnemi, ko nekaj iščemo, spregledamo kup priložnosti. Če te ima okolica za prijaznega in simpatičnega, potem začni v to verjeti tudi sam in kmalu boš opazil, da se tudi kakšno dekle zanima zate. Lahko poiskusiš tudi s vpisom v kakšno društvo ali pa začneš obiskovati kakšne tečaje (ne vem kaj te zanima?) in morda tam spoznaš sorodno dušo.  Le ne zapiraj se preveč vase in med štiri stene.
December pa itak ni mesec v katerem bi prekipevali od sreče....že tu na forumu vidiš, da nas matra, pa se je šele začel. 
Želim ti vse dobro! 

[arvidas]

Slavka

Najlepša hvala za vzpodbudne besede, res se počutim tako kot da me ni nobena vredna, ne vem zakaj imam takšen občutek, si pa mislim da zaradi slabih izkušenj. Poleg tega sem se zaljubil v sodelavko, sicer mi je zaupala, da bi se lahko pred tremi meseci lahko zgodilo kaj več in da nisem kazal interesa, kar je res, nekako potrebujem čas da začutim, sedaj je ravno obratno, jaz sem se vanjo zaljubil ona,  ohladila. V vsakem primeru si pa želi da me nebi izgubila, ker sem zelo vredu oseba, samo da ne čuti tisto kar bi morala za resno vezo. In res, občasno mi še vedno pošlje kakšen sms, ali pokliče za kako pijačko izven najinega delovnega časa, meni se pa srce trga....

[Aslan]

Pozdravljen med nami.

Seveda je možno, da te to pahne v depresijo.
Samo te ne pahne dejstvo, da si samski, ampak način kako ti doživljaš to samskost.

Življenje brez partnerke se ti mogoče zdi s tvojega vidika neizpolnjeno, prazno, pogrešeš dotik, biti ljubljen...in vse bolj se človek zato počuti sam, osamljen, razočaran...vse manj hodi v družbo...in se zapira vase...in nezavedno tudi pestuje svoj problem, misli na njega, ga analizira...Postopoma zdrsne življenje v brezupje, žalost...brezsmiselnost... In tudi sami sebe ljudje nato doživljajo kot nevredne ljubezni, slabe...samopodoba se skrči na nulo...

Pozabimo pa na to, da se moramo imeti radi prvo sami sebe...se naučiti živeti srečno sami s seboj, imeti svojo socialno mrežo ljudi, hobije, interese...svoje cilje itd..
Ko smo zadovoljni sami s seboj, se radi družimo, pritegnemo ljudi s svojo energijo,
tudi novih poznanstev je več. Osebna rast je zelo dobra odskočna deska za zrelo partnerstvo.

Ko smo obupani preveč "iščemo" tapravo osebo...tako silno si želimo imeti partnerja, da prehitevamo dogodke, sanjarimo ko osebo šele spoznamo že o partnerstvu morda... in to
prinese razočaranja....

Kar se tiče previdnosti ko si enkrat razočaran ne vem kaj naj rečem...
Sama sem človek, ki verjamem v to, da pride prava oseba ob pravem času na našo pot...
Da moramo verjeti v ljubezen, kljub razočaranjem...da j eljubezen smisel življenja (pa ne samo partnerska)
Čeprav sedaj, ko sem jaz po 17 letih samska...si sploh ne predstavljam v tem momentu, da bi komu upala še podarti svoje srce...preveč bi dvomila, se bala...bila previdna..ne bi si upala več bit slepo zaljubljena kot nekoč..

[Rob]

Arvidas, taka pravljica te bo zagotovo spravila v depresijo. Še slabše, zaradi nje se boš izogibal drugih. Najdi način, da ti ostane le to kar je, sodelavka.
Jaz poskušam to že dve leti, mogoče bo tebi šlo bolje...

[arvidas]

Hvala vsem za vaše odgovore, zelo ste prijazni.

Rob, in kako vse to podoživljaš, res je težko ker je sodelavka, izogibanja so nemogoča. Poleg tega me vsak dan vabi na kavo.



 

[Rob]

Rob, in kako vse to podoživljaš

...kitaro igram...brez heca.

[nedostopna!!]

arvidas... moj oce je po 12 letih zakona zeno zgubil,polek tega se je skor "kur**la" okol... pol je biu neki let samski,5 al 6 ne vem,biu se 2x izkoriscen in zavrnjen 
A glej ga zlomka,ko je bil posteno na dnu,ko je dobesedno obupal,mene hotel zapustit,mene pahnu u depresijo...   spozna zensko,preko interneta ,zaceli so se zmenki... Sicer oce je rekel,da on se ni cisto tapravo zaljubljenost obcutu,gre pa pocasi,ona je pa tak cist nora nanj    mlad si se,ne obupuj,... mogoc leta po stevilkah ne izgledajo mlada,pa v sebi ziher ves,da si mlad... pa da se te cakajo postenih 30,40 let... uhh se enkrat tolk,ves kaj vse se lahko nardi   

[trzinka]

Arvidas,
veš včasih si osamljen tudi s partnerjem. Ampak, časa imaš še dovolj, da spoznaš tisto, ki si bosta usojena.
Mene je oče naredil pri 48ih letih in jih ima sedaj 90, pa še bi lahko skakal, če bi mogel. Rad bi še živel, ima močno voljo in čeprav ga poslušamo, kako se iz dneva v dan pritožuje in jamra, je tak fejst gospod pri svojih letih...Mama je mlajša 24 let.
Vidiš, starost ni nobena ovira najti tisto kar iščemo. Tudi zate se bodo ženske še greble. Jaz sem si pa vedno želela takega senzibilnega moža, pa sem naletela na čustveno bolj otopelega, kaj češ .

Narava, kakšni izleti, skupine takšne in drugačne...., pa so tukaj poznanstva, prijateljstva in mogoče nova ljubezen. Pozabi na sodelavko, če ti čustva ne vrača. Dovolj si star, da znaš že sam presoditi.

Drži se in uživaj v življenju

[kremenko]

No, pa bom tukaj še jaz nekaj napisala. Ker mi je tvoja zgodba tako zelo znana....tako zelo blizu. Samota ubija, in samota kliče in vabi depresijo...žal. Na žalost pa ti moram povedat še nekaj. In to kar iz lastnih izkušenj. Partnerstvo med sodelavcema....ali med dvema, ki se najdeta v bolnišnici.....samo stran od tega....prvi je bil moj soprog, zaradi njega sem bila celo degradirana na svojem delovnem mestu, naredil mi je veliko gorja in me osramotil in oblatil moje dobro ime v podjetju ker je bil en navaden tatinski lump. No drugi....ta pa je bil sploh nekaj posebnega. Sem verjela, da sem našla sorodno dušo, ki trpi prav tako kot jaz....ta mi je šele dal meda piti....to zgodbo moji prijatelji iz foruma zelo dobro poznajo. Zaradi tega človeka sem celo skoraj izgubila takrat mladoletne hčerke. Kaj vse nisem pretrpela in preživela! Od takrat je minilo že kar nekaj let. In jaz sem še vedno sama. In osamljena in žalostna. Čez nekaj dni bom dopolnila 45 let, vsi razlagajo kako krasno da izgledam, kot punčka, kot najstnica (roko na srce saj tako se tudi obnašam)...pa da je v meni še vedno toliko življenja in energije in kaj vem češa vsega še vse ne...pa kaj za vraga mi vse to pomaga, če pa ni nikjer nikogar, ki bi me objel, me stisnil k sebi, me potolažil in mi rekel, da mi ne bo nikoli več težko. Nikjer sorodne duše, ki bi sprejela točno takšno kot sem, me brezpogojno ljubila, da bi se našel nekdo ki me ne bi obsojal, me prevzgajal, me spreminjal od mene zahteval čudežev.....in ko izvejo še, da sem upokojena....potem pa sploh, vsak beži stran od mene.


No ja, zdaj sem povedala pač na kratko svojo zgodbo....ampak povedala sem ti jo samo zato, da boš vedel, da TI imaš upanje, da imaš možnosti in imaš še vedno na stežaj odprta vrata. Samo nikar ne obupaj in ne zaleti se z glavo skozi zid. Ne za vsako ceno, samo, da bi imel partnerko "pobrat" vsako, ki ti pride nasproti. Bodi izbirčen, vzemi si čas, spoznaj žensko, ki jih boš podaril svoje srce, ker s tem ji podaril del sebe, nekaj kar je vredno največ na svetu. Zato te mora ta ženska biti vredna.

Vso srečo ti želim in ti pošiljam veliko pozitivnih misli in čudovitih energij

Kremenko

[krasendan]

oba imata možnosti...tudi ti Kremenko....moja mama je princa spoznala pri 50ih...


pa wb Kremenko!

[Janja]

oba imata možnosti...tudi ti Kremenko....moja mama je princa spoznala pri 50ih...

To je ena od opcij. Obstaja pa tudi druga, in sicer ta, ko ugotoviš, da je biti sam s sabo ena tako krasna zadeva, tako osvobajajoča, tako super in oh in sploh... Vendar do tega mora priti vsak posameznik. In prav vsak ima možnost se odločati, kaj mu je ljubše. Meni ednina v tem trenutku zelo prija.

Arvidas in Kremenko, tudi jaz sem se bala samote, in sicer tako zelo, da se sploh ne da opisati, sedaj pa jo potrebujem. Vendar jaz govorim o SAMOTI in ne OSAMLJENOSTI. Osamljen si lahko tudi ob partnerju in sredi množice prijateljev.

Jaz vama želim, da najdeta tisto, kar vaju bo osrečilo.

[arvidas]

Hvala vsem za vaša mnenja, res ste zelo prijazni.

Da vam zaupam glede moje sodelavke. Vse skupaj se vleče že približno 5.mesecev, oba sva samska, ona je končalo sedemletno vezo letos v mesecu Januarju, stara  29.let Z bivšim ima še vedno stike, želi si da bi ostala prijatelja, in da sta razčistila glede preteklosti, čeprav se meni zdi vse skupaj malo čudno. Ok., na začetku mi je pošiljala sms-e, kaj počenjam če imam čas za pijačko, kasneje, poljubčke in tko..., seveda izven delovnega časa. Torej ona je dala na začetku povod da sva se začela srečevati. Počasi so ti najini smesi in srečanja začeli bledeti.  In evo, po treh mesecih sem se zaljubil, kar sem ji tudi zaupal, njen odgovor, da je bilo obdobje ko bi se spustila v kaj več, in da sem se delal nedostopnega, priznam, na začetku mi ni bila všeč, s časoma pa čedalje bolj. Očitno se je ohladila do mene, pravi, da sem zelo prijazen, ustrežljiv, dobrega videza, simpatičen, ampak da ne čuti tisto kar bi morala pri moškem, in da me ne želi izgubiti, malo jo tudi moti razlika v letih, da sva sodelavca in moja izobrazba ker nisem mag. tako kot ona, in da se v moji družbi zelo dobro počuti, in ne glede na vse, da naj si ne mislim, da ji je vseeno zame.

Ko jo sprašujem če je še kako upanje, mi noče odgovorit z ne, ampak da ne ve, in da bo že čas prinesel svoje. Poleg tega me še vedno vabi na kavo med službenim časom.

Preteklo je že kar nekaj časa odkar sem samski, se zaljubim, in doživim zavrnitev.
Padla mi je samozavest, nastopila žalost, nimam sreče v ljubezni, topline, ki mi še kako manjka...

[trzinka]

Arvidas,
zdaj ti bom pa kot ženska odgovorila, da se tale tvoja sodelavka poigrava s teboj. Ona bi, pa nebi . Ne vem če razumeš, to je tako, kot bi ga moški na suho namočili , sorry, ampak tako razberem iz tvojih zapisov.
Všeč ji je in paše ji , da ti je všeč, da želiš kaj več, ampak njej samo paše, fizično pa jo verjetno ne privlačiš in zato torej igrica s čustvi.
 Daj jo malce na hladno, pa bo pela kot slavček. Pa se še ti poigraj z njo. Sploh pa je zelo visoka tale gospodična, če jo moti, da ti nisi mag. Ni ji vseeno zate? Mislim, da ji ni vseeno zanjo, ker ima občudovalca in to zelo godi....

Resno ti želim, da si najdeš žensko, ki si te zasluži in ne poigrava s teboj

[Janja]

Arvidas, meni se pa zdi, da ona še ne ve, kaj hoče, in da bivšega še ni prebolela. To seveda sklepam po sebi, ker sem tudi sama rabila kar precej dolgo, da sem prebolela bivšega partnerja. Midva sva bila skupaj 12 let. Je pa res, da v tem času, ko sem ga jaz prebolevala, nikomur nisem dajala lažnega upanja. Tudi jaz sem imela na tej stopnji prijatelja, vendar ga nisem zavajala, ampak je točno vedel, da več kot prijatelja nikoli ne bova.

Ti sam veš, ali ti je dajala povod zato, da si ti upal na kaj več, ali si si ti v veliki želji to samo narobe razlagal. Sam presodi. Včasih si določene stvari tudi narobe razložimo zaradi silne želje po uresničitvi. Tudi meni se je to že zgodilo. Presodi sam.

Lepo se imej in najdi srečo v sebi, potem bo prišla tudi sreča v dvoje, boš videl.

[arvidas]

Ja..., povedala mi je, da mi ne želi dajati nekega lažnega upanja, da enostavno ne ve.

Verjetno je tudi njej zoprno, verjetno poizkuša, na boljši lepši način da me nebi preveč prizadela?

Sem pa izvedel od druge sodelavke k sedita v isti pisarni, da se je tudi njej zaupala, da sem res zelo ok., oziroma povedala ji je čisto enako kot je meni.

Res ne vem kaj naj naredim, srečanja v službi so neizbežna, ko jo zagledam imam polno metuljčkov v trebuhu, hecno res....., kot da bi bil najstnik......, mi je že kar malo nerodno....

Hvala za vaše odgovore, v upanju da še sledijo....

[Arwen]

ampak da ne čuti tisto kar bi morala pri moškem, in da me ne želi izgubiti, malo jo tudi moti razlika v letih, da sva sodelavca in moja izobrazba ker nisem mag. tako kot ona

se strinjam s Trzinko v vsem, kar je napisala; in vse to, kar jo kao moti sedaj... uf, kako bi to z leti lahko postalo jabolko spora...



Kremenko  marsikaj je še pred tabo 

[kremenko]

Oprosti mi prosim, ampak tole, da jo moti, ker ti nisi magister....tale se pa meni zdi krepko prehuda! Pa da si toliko starejši od nje?! Saj ona tudi ne bo večno mlada in lepa in fina in krasna....oprosti mi prosim, ob takih stvareh meni zelo naraste pritisk in me zelo jezijo, ker prava ljubezen ne gleda na leta, ne gleda na izobrazbo in če bi ženska imela resne namene s teboj ji vse to ne bi bilo moteče.

Moj skromni nasvet....odmisli jo....tale te pa res ni vredna, ni vredna tvojega časa, tvojega truda in tvojega srca. Ta ženska te ne gleda kot človeka, ne pogleda v tvojo notranjost ampak gleda kaj in kdo si....to pa ne vzdrži vode.....

Prosim, oprosti mi, če sem preveč stroga in direktna ampak tole sem pa morala povedat.

Res ti želim vse dobro in iskreno upam, da boš našel srečo in ljubezen po kateri tako zelo hrepeniš

Kremenko

[Aslan]

Tale frajla k jo moti, da nisi magister....čist NEZRELO in z napačnimi VREDNOTAMi štarta v partnerstvo... Potrudi si snet rožnata očala zaljubljenosti in uvideti realno sliko.
Zdaj jo moti ker nisi magistre, pol jo bo motilo ker boš premalo zaslužil, ker ne boš imel Gucci obleke...

Pa po SMS se je zlo "lahko" hecat... ...
Pač mal "kratkočasenje"...
(če je sveže ločena je morda tako laže prebolela konec veze, se ni počutila "sama" in "osamljena"...

Resnična čustva pokaže pogled, dotik...iskrenost besed in misli..

[arvidas]

Pozdravljeni

Če razmišljam z svojo trezno glavo in ne zaljubljeno, se bojim da ima Trzinka še kako prav?

Danes me je spet klicala v pisarno če pridem k njej na kavo, končno mi je uspelo da sem se izgovoril da imam delo in da jo pokličem kasneje, seveda je nisem. In sedaj se mi plete po glavi, kaj če mi bo sedaj zamerila, kaj če me nebo več povabila na kavo, vglavnem en kup če-jev?