ZANIMA ME

[olika]

Zdravo!

Zanima me,če je kdo tu,ki je imel socialno fobijo,pa se je pozdravil?
In mu sedaj ni problem javno nastopati oziroma se pogovarjati z ljudmi.
Res me zanima,če se da to pozdravt ali ostane neka tesnoba še vedno?
Koliko časa ste se zdravili?
Jaz bi zelo rada začelo delo promotorke,to me zelo veseli,samo nevem če
bom zmožna,bojim se ocenjevanja ljudi,njihovih pogledov,ki pravijo vse mogoče,
vsega me je strah in bi se rada k seb spravla,da bi lahko to počela.Nevem kaj bo moj prvi
stavek,počutla se bom ujeto v brezizhodni situaciji.Ampak še vseeno želim to delat,
samo ne v takem stanju,da me skrbi non stop,kako bo potekalo,sploh ne
odmislim za minuto.Zato bi se rada pozdravla,da bi živela normalno in
opravljala to delo.

Upam da mi božiček al miklavž prinese eno veliko vrečo samozavesti,to je vse kar rabim.
Če pa oba pa še tok bolš

Lep pozdrav vsem!

[zala]

Pozdravljena, Olika,

sama sicer nisem pravi naslov, saj nimam takih težav, sem pa prepričana, da se veliko ljudi tukaj s tem uspešno spopada. Vsekakor se boš slej ko prej otresla teh strahov in misli o tem, kako naj bi te drugi ocenjevali. Menda ni ravno najbolj primerno gledati vse preko prizme ocenjevanja, saj življenje ni večen izpit.... ljudje imamo veliko opravka sami s seboj (kot ti, jaz, in še mnogi drugi...) in ne vem, če se (pre)pogosto ukvarjamo z nekom drugim v taki smeri. V vsakem nastopanju se je menda treba otresti predvsem misli na to, kaj bo kdo mislil... vsak od nas je nepopoln... vsak dela napake... in nihče od nas ne opravi vsega idealno... Dobro je imeti te misli vedno v sebi.... in morda svoje "napake" obrniti na šaljivo stran.
Kot sem rekla... prav gotovo se bo oglasil kdo, ki ima izkušnje s socialno fobijo... vedi, da nisi osamljena in da te bomo tukaj vsekakor razumeli. Naj ti bo teh nekaj vrstic v vzpodudo za pisanje in dobrodošlico.

Želim ti veliko uspeha in da ti delo promotorke uspe!!!

Vse dobro!!

[Lost]

Jaz bi zelo rada začelo delo promotorke,to me zelo veseli,samo nevem če
bom zmožna,bojim se ocenjevanja ljudi,njihovih pogledov,ki pravijo vse mogoče,
vsega me je strah in bi se rada k seb spravla,da bi lahko to počela.Nevem kaj bo moj prvi
stavek,počutla se bom ujeto v brezizhodni situaciji.Ampak še vseeno želim to delat,
samo ne v takem stanju,da me skrbi non stop,kako bo potekalo,sploh ne
odmislim za minuto.Zato bi se rada pozdravla,da bi živela normalno in
opravljala to delo.

Vse to se da odpraviti z pomocjo psihoterapevta, le IZPOSTAVLJANJA so še vedno naša.
Z njegovo pomočjo ugotovimo vzrok naših strahov, kar je sele prvi korak, potem pa
počasi predelujemo strahca za strahcem, nekdo jih ima več, nekdo manj.
Mene je skrivanje težav in bežanje situcij pripeljalo tako daleč, da sem obstal v postelji,
zato je bil pot ven toliko daljša in težja. Uspeh zdravljenja je odvisen predvsem od strokovnosti,
požrtvovalnosti terapevta. Na drugi strani pa naše pripravljenosti soočati se z situacijami.
Pred leti je bila moja predstava da bom samo z pogovorom dobil nasvet in bo vse rešeno.Hja..
pa ni bilo tako, še vedno sem se moral soočiti z mojimi najhujšimi strahovi in PREŽIVEL.
Na forumu imas seznam terapevtov, poišči si pomoč , ker pot ven iz tega JE MOŽNA.

Svetujem ti tudi da se udelezis kaksne strokovne delavnice ki jih organizira DAM , skupin za samopomoč. Že to ko se družis in pogovarjas z ljudmi ki te razumejo in si lahko TI, ti da spodbudo
da nisi sama in da lahko svoje stiske deliš z nekom.

Ni druge, svoje možgane moramo "preprogramirati" z novimi bolj REALNIMI miselnimi vzorci,
sebi pa dopovedati da so sami MISLI tiste ki nas spravijo na dno. Torej so resitev tehnike
obvladovanja le teh.

[Arwen]

Zanima me,če je kdo tu,ki je imel socialno fobijo,pa se je pozdravil? In mu sedaj ni problem javno nastopati oziroma se pogovarjati z ljudmi.

jaz; s tem, da je javni nastop še kdaj problem, je pa definitivno manjši, kot je bil.

[bikica66]

Pozdravljena !

Tudi jaz se lahko pohvalim z ozdravljeno socialno fobijo.Še sama sebi težko priznam,kako zelo me je mučila ta zadeva,potem pa je bilo vsak dan bolje.Sicer pa malce treme vedno ostaja v nas vseh,ne glede na to ali smo bili bolni ali ne.Zaupaj vase in po začetni tremi bo pogovor stekel tako kot mora in svoj poklic boš z veseljem opravljala.Ne obremenjuj se z ocenjevanjem,pogledi tvojih slušateljev.Doma malce potreniraj,zamisli si sebe v vlogi slušatelja,kaj želiš slišati,na kakšen način naj se govornik predstavi,......
boš videla kako dobro ti bo šlo .

Srečno !!!
lp

[Sinuska]

 
zdele boš pa dobila motivacijo: 
preselila sem se v ljubljano. tri mesece sem bila zaprta v hiši. strah me je bilo itit po čike v 300 metrov oddaljeno trgovinico. zdaj pa... khm. http://www.dnevnik.si/video/4713
sem ozdravljena? pa še kako! 

[Janja]

zdaj pa... khm. http://www.dnevnik.si/video/4713

Sinuska, promocija ti gre pa dobro, a ne?   Se hecam Sinuska, tudi jaz občudujem tvoj napredek in čakam še na kakšno tvojo pohvalo.

[vesnav]

Čestitam.

[Soncnica]

zdaj pa... khm. http://www.dnevnik.si/video/4713

Sinuska, promocija ti gre pa dobro, a ne?   Se hecam Sinuska, tudi jaz občudujem tvoj napredek in čakam še na kakšno tvojo pohvalo.

haha sem istih mislih kor Janja

[nedostopna!!]

sinuska,to ti prodajas  

[olika]

Sinuska, to me pa zelo veseli, da se tako sprostiš, ko govoriš z ljudmi.
Bravo!!Pa hvala za vrhunsko motivacijo!

[Sinuska]

olika, oprosti, ker je tako izpadlo, kakor da se fuul hvalim, ampak je ravno v kontekstu. 
promocijo pa obvladam, ja, janja. murkooo, skrij seee! 

olika, je možno. res je možno. počasi lepo, s svojim tempom. 

[Carrie]

zdele boš pa dobila motivacijo: 
preselila sem se v ljubljano. tri mesece sem bila zaprta v hiši. strah me je bilo itit po čike v 300 metrov oddaljeno trgovinico. zdaj pa... khm. http://www.dnevnik.si/video/4713
sem ozdravljena? pa še kako! 

Ja, bravo, bravo.... Lepo te je videti ''v živo''!! 

[olika]

Sinuska, nam zaupaš tvoj recept za ozdravitev?
kako ti je ratalo? Zgledaš bolj samozavestna kot marsikdo.

lep dan želim vsem 

[Sinuska]

eh, saj še nisem čiiist taka kot sem bila nekoč, ampak počasi lezem. zdaj se mi je zgodil tak preboj. (sem naredila preboj) vse skupaj mi je šlo na živce. in sem rekla, koji ku*ac, taka sem, obrni se in beži proč, če me ne preneseš. drugače pa imaš celo mojo zgodbo opisano v moji temi. le pejt brat, da vidiš, kako se gre počasi. z vsemi vzponi in padci vred. moj problem je bil samozavest. zdaj verjamem, da sem v redu bejba. sicer ne vem, kdaj bom spet prijokala sem vsa tresoča, a dolgoročno gre gor. 
http://www.nebojse.si/Forum/index.php/topic,2662.0.html

[olika]

Aja, pa hvala ker si delila to z nami.
Mislim, da si marsikomu pomagala, s tem da si
nam vlila upanje in vedenje, da to le ni nemogoče.
Js osebno sem potrebovala, da mi nekdo to potrdi,
sedaj mi je veliko lažje.

Hvala ti!

[Sinuska]

eh.  jaz samo rada govorim. in v lj nimam glih veliko prijateljev, in ko sem bila pol leta brez službe povrhu vsega, sem tu našla vse, kar potrebujem. ljudi, podporo, misel, da nisem sama... enako kot ti zdaj doživljaš. boš videla, kako bo faaaajn, ko boš razprla krila! 

kje boš začela? 

[mucek]

Mene je bilo strah vsega, vožnje z avtomobilom, dvigala, javnega nastopanja, obiska zobodravnika, nakupovanje v trgovini in še bi se kaj našlo. Poleg tega da sem uporabljala kar nekaj tehnik sproščanja, sem se zavedno podala v situacije, ki sem se jih bala. Na začeku je bilo težko, sčasoma pa je postajalo vse lažje. Predvsem pa sem si vsakič čestitala ko mi je uspelo. S premagovanjem teh ovir pa je v meni rasla samozavest, katere se danes močno zavedam.Zavedam se da imam težave z generalizirano anksioznostjo, ampak sem prepričana da, ko se bom znašla v  v taki situaciji , da bom situacijo obvladala.
Meni zelo pomaga avtogeni trening, in progresivno mišično sproščanje.

Predvsem pa kljub bolezni skušam razmišljati pozitivno.
Želim ti vse dobro in drži se.

  

[asdf]

mene zanima, če vass je ob anksioznosti bolela glava ? razno cukanje, trznanje, trganje , ... pritiskanje vse možno v glavi in enkrat na dan me tko orenk pikne, potem pa drži do večera potem pa popusti

pa je možno, da se od anksioznosti ne počutim 100% pri sebi?? Kot da sem nek robot, ne čutim vsega čist tko normalno, vse okrog mene je tko mal drugačno kot prej

[olika]

Tudi jaz pozitivno gledam na stvari, samo imam veliko takih dni, ko
pa ne morm več in se totalno izgubim in nevem kaj bi s sabo. Tisti
dnevi so res ubijalski, ko se mi tudi vstati ne da iz postelje, ker vem kaj
me čaka, ne morm se soočit z svojim življenjem. Doma mi težijo, naj grem
delat kej, naj ne visim doma, neprestano mi nekdo očita in zato mi je
še težje, izgovarjam se da se imam za učit, da ne boli glava...

Rada bi poskusila s temi tehnikami, ki jih uporabljaš ti mucek. Samo
problem je ker prvič slišim za njih. Včasih mi pomaga že en sprehod,
počutim se bolje, ampak tega ne počnem vedno, se ne spravim.
Na dno me spravi že en sam očitek, malenkosti,...in potem več ne morm
nič. Manjka mi samozavesti, dvomim v vsako svojo besedo, čutim da
nimam podpore v svoji družini. Rada bi se spremenila in nekaj naredila
iz sebe, tako kot hočejo. S temi očitki je pa še težje.

Soočam se s situacijami, ki mi niso prijetne in sem potem zelo ponosna
nase, sam je težko to narest, predpriprave so težke in občutki pred dejanjem
in med njim so obupni, ne sprostim se. V mislim si pravim, sprosti se, ni nič
takega, minilo bo v vsakem primeru. To mi na nek način pomaga. Težko
je narest karkoli, če povzamem, ampak obstaja nagrada, ki je vzpodbuda za
naprej. Nekako tako se prebijam, da mislim na to, da bom vesela ko bo konec,
čeprav me neprestano stiska.
Sinuska, tako bom nadaljevala, jaz sem taka že celo življenje, od malih nog sem
se bala ljudi, zato je težko kaj narest v kratkem času. Izpostavljam se in se vedno bom,
tako kot do sedaj, upam samo da se mi ne poslabša, tega se bojim, zato bi rada
začela s temi tehnikami sproščanja.

Mucek, daj malo razloži, kako se sproščaš.  

Asdf, mene je isto špikalo v glavi, ko sem bila na trnih, na enem in istem mestu (desno spredaj),
včasih me je zelo zabolelo. Sedaj je to ponehalo. Včasih še začutim. Se ti to redno dogaja?