Tunel brez izhoda

[Tanc]

Ko bi le zmogla to naredit.

[Aslan]

Zmoreš!!! ... samo poguma ti mogoče še malo primanjkuje...

[Arwen]

Ko bi le zmogla to naredit.

in v čem je ovira? naredi to. Pika!

[Janja]

Ko bi le zmogla to naredit.

Jaz ti vsekakor želim, da bi zmogla to narediti. Mogoče ti res še primanjkuje malce poguma, tako kot je napisala Aslan. Mogoče pa misliš, da ne zmoreš...

Tanc, meni se pa zdiš zelo pogumna ženska glede na tvoje pretekle res težke izkušnje. Objem!

[Tanc]

Očitno sploh nisem tako pogumna in močna, kot se mislila, da sem ali kot ko sem bila.

Morda je za moje stanje krivo tudi to, da sem ravno v najtežjem času prenehala z vsemi zdravili, ki sem jih imele in e zaradi tega še toliko težje. Sama sebi se že zdim, da sem nora, ker se toliko obemenjujem zaradi...službe. Noro. Počutim se, kot da je to moj največji življenjski poraz, največji padec v življenju. Ker sem vedno vanjo vlagala vse svoje delo, dneve, življenje bi lahko rekla. Ker nikoli nisem rekla NE, ker nkoli nisem o nikomer slabo govorila, ker sem vedno...delala za res vse dobro.

Zato tako zelo boli.

[Janja]

Tanc!

Daleč od tega, da mi služba pomeni glavno stvar v živjenju. Mogoče mi nekaj časa res je (v času porodov mojih dveh mrtvorojenih otrok, ločitve...). potem pa ne.

Počutim se, kot da je to moj največji življenjski poraz, največji padec v življenju. Ker sem vedno vanjo vlagala vse svoje delo, dneve, življenje bi lahko rekla. Ker nikoli nisem rekla NE, ker nkoli nisem o nikomer slabo govorila, ker sem vedno...delala za res vse dobro.

Kaj pa če je tole dvoje pa le nekako povezano, čeprav ti morda misliš, da ni? Veš, tudi meni ni uspelo si osnovati družine in potem sem pač začela vlagati drugje. Mogoče ti vlagaš s preveliko intenziteto, da si zapolniš tisto praznino, ki je nastala zaradi travmatičnih dogodkov. Ne zameri mi, če sem preveč direktna, vendar vsekakor nekje mora biti vzrok, da toliko vlagaš v delo. Mogoče, da je moje gledanje na problematiko napačno, samo poskušam ugibati.

Tanc, objem od mene!

[Tanc]

Mogoče ti vlagaš s preveliko intenziteto, da si zapolniš tisto praznino, ki je nastala zaradi travmatičnih dogodkov. Ne zameri mi, če sem preveč direktna, vendar vsekakor nekje mora biti vzrok, da toliko vlagaš v delo.

Po drugem porodu je bilo to sigurno res, mislim, da se je takrat vse to začelo. Začela sem veliko delati, študirati. Potem pa, saj veš... ko nekoga nekaj naučiš, od tebe zahteva lahko samo še več in vedno in vedno več. Imam pa tudi zelo, res zelo, zahtevnega šefa. Veliko zahteva...ne veliko, zahteva vse, malo ceni, oziroma nič ne ceni in predvsem...danes si lahko vse jutri te ni več. Lahko zaradi najmanjše malenkosti. V hipu pozabi vse, kar je kdo naredil zanj. Bog ne daj, da se upreš... takrat si itak gotov.

Tako je to.

[trzinka]

Tanc, na žalost je tako sedaj več ali manj povsod po službah. Danes si, jutri te ni, pufff

[Tanc]

Strinjam se s tabo, Trzinka, ampak... vseeno... čeprav vem, da je tako, čeprav se to vsak dan dogaja, me je zlomilo. Do tal.

[trzinka]

Tanc, kaj pa če bi riskirala in pokazala temu tvojemu šefu zobe. Mislim, da si vredna da te spoštuje in ceni. Če boš potem pečena itak ne bo nobene razlike kot sedaj, razen, da ostaneš brez službe. Mogoče bi bil pa zate to izziv, razmisli. Ne pusti se, da se takole norca iz tebe delajo.

[Tanc]

Tanc, kaj pa če bi riskirala in pokazala temu tvojemu šefu zobe. Mislim, da si vredna da te spoštuje in ceni. Če boš potem pečena itak ne bo nobene razlike kot sedaj, razen, da ostaneš brez službe. Mogoče bi bil pa zate to izziv, razmisli. Ne pusti se, da se takole norca iz tebe delajo.

Več kolikokrat grem v služo trdno odločena, da povem, kar čutim, mislim... in na koncu si premislim in delam "po starem"... naredim vse, se ne uprem, ne rečem ne, se predajam... Premalo močna sem in premalo se cenim, premalo verjamem vase.

Recept  ?

[Aslan]

Probaj napisat doma (za začetek) na list papirja vse kar želiš povedat direktorju.
"Pismo direktorju " ...
Bolečino ubesediš to je že veliko.
Nato pismo prebereš čez 2 dni še enkrat.

Morda se odločiš na podlagi tega tudi resnično njemu napisat pismo.
Pismo je fajn zadeva, ker te je naslovnik "primoran slišat" brez da ti skače v besedo in da te takoj sesuje. Pismo je varna oblika zate, ker lahko premišljeno vse daš iz sebe, brez da se bojiš reakcije.

Njegov odziv na pismo bo verjetno "razgovor" v njegovi pisarni.
In morda boš presenečena nad odzivom, saj morda človek sploh ne ve kaj počne tebi s svojim vedenjem.

Tanc pogumno!

[trzinka]

Aslan,  dobra ideja. Če v glavi premlevamo, kaj bomo rekli, itak vse pozabimo.
Tako pa pismo , naredi tako Tanc, izlij svojo jezo, žalost, razočaranje, bes...na papir

[Tanc]

Danes se je zgodilo spet...očitki, obtožbe, ...žalitve. Komaj se malo umirim, sprijaznim, pa me spet pobije.

[Aslan]

Začaran krog ... ki ga lahko le ti presekaš ...
POGUMNO NAPREJ TANC!

[Tanc]

Ja, res je začaran krog, ki pa ga je težko prekiniti. To je zame velika odločitev, ki vsekkaor ne sme biti sprejeta, ko sem najbolj na tleh.

[jazzjazz20]

tanc...
koliko časa se pozanava? kar nekaj let bo že, a ne?

ne vidim nobene spremembe v načinu tvojega razmišljanja oz. ne vidim, da bi probala kaj spremeniti pri sebi, ker drugih itak ne moreš spremeniti - upam, da je to jasno

jaz bi na tvojem mestu usmerila vse moči v iskanje druge službe, ne v to, da te bo nekdo nehal žaliti, ker te očitno ne bo

vse zatonj je jamranje in cepetanje z nogami, ON se NE BO SPREMENIL

torej? kaj ti ostane? NAREDITI SPREMEMBO V SVOJEM ŽIVLJENJU, da bo to postalo boljše, bolj kakovostno, da te bo nehalo obremenjevati...

lahko ti potrdim iz prakse, kdor si je upal narediti spremembo v svojem življenju, je zmagal - pridi na skupino in boš videla sama kako se ljudje lahko spremenijo in se jim življenje obrne za 180 stopinj
imamo take, ki so se odločili za ločitev po 20 letih...in so sedaj boljši...take, ki so se po letih odločili študirati, take, ki so odrezali nezdrave odnose s starši...etc...etc...pa tudi take, ki smo menjali službe prav zaradi mobbinga...

da jim (nam) je boljše, so (smo) zasližni SAMI
NOBENA POT NI LAHKA..ampak se splača!

to kar se ti sedaj dogaja je SLABO, predvsem zate...mislim, da ni tvoja želja, da nadaljuješ s tem mrcvarjenjem, ker delaš natanko to...

in isti vzorec imaš še kje...

razmisli

[trzinka]

se podpišem pod Jazz

[Aslan]

Ja, res je začaran krog, ki pa ga je težko prekiniti. To je zame velika odločitev, ki vsekkaor ne sme biti sprejeta, ko sem najbolj na tleh.

Ko se res dotaknemo tal, se resnično zavemo, da tako naprej več ne gre.
Takrat smo sposobni SPREJETI VSE (torej tudi spremembo, ki se jo sicer bojimo).

Dokler razmišljaš, da ti sprememba ne bo prinesla boljših časov, ampak lahko še slabše nisi pripravljena na njo. Saj pomeni da v sebi gojiš prepričanje, da tako hudo pa le še ni. Saj razmišljaš da ti sprememba lahko prinese še slabše čase. Dejansko PA SLABŠE BIT NE MORE!

Ljudje se bojimo sprememb, ker se bojimo NEZNANIH STVARI.
Zato je potreben samo pogum in vera vase, pa ZMOREŠ narest iz svojega življenja to kar si želiš.
SLEDI SVOJIM POTREBAM TANC!

[jazzjazz20]

tanc,

ne zabubi se v svoje pomilovanje, prosim...
javi se...nihče ti tu ne želi slabo, ampak reči je treba vseeno bobu bob

če želiš naprej, boš morala sama spremeniti vzorec...ni druge...žal

šef se ne bo spremenil, pa tudi marsikdo drugi ne...

pomilovanje in usmiljenje sta negativna zate...

žal mi je, da se ti to dogaja, vendar boš morala SAMA nekaj spremeniti, da boš šla na bolje