Moj boj, moja želja po ozdravitvi

[trzinka]

No danes sem se naročil tudi pri dr. Latinijo na psihoterapijo (samoplačniško), katero imam že v ponedeljek ob 17:00 uri. Upam, da bo mi lahko pomagal, ker je nekaj govoril, da na prvem pogovoru mora ugotovit ali ima sploh ustrezno terapijo za mene itd....

Upam da se bo vse kolikor toliko izteklo 

Seveda se bo. Na prvi terapiji bo terapevt ugotovil, katera ti najbolj ustreza (terapija). Seveda mu moraš zaupati in mu povedati svoje težave, vse strahove, kako se počutiš. Ne boj se zjokati, saj je jok nekaj povsem normalnega in terapevti to spoštujejo in te ne obsojajo, če imaš zadržke.

Fino, da si tako hitro uredil, zdaj pa lepo sodeluj in delaj naloge, ki jih boš dobil , saj gre to le tebi v korist.

[roky87]

Lep pozdrav,

spet sem tukaj, berem forum že kakšni 2 uri, razmišljam o vsem, kaj bo če bo, kako bo se to izšlo, kaj bom naredil če pride do tega, spreletavajo me grozne misli, potim se, tišči me v prsih, poskušam se sprostit, premišljujem o tem, kako naj povem prijateljem, kako naj pokličem osebo, katera mi je že prvič stala ob strani, kako ji naj povem, da se je bolezen ponovila in še v hujši obliki, kot se je kazala prvič, kako ji naj povem, da zopet potrebujem njeno podporo, ko pa je že mislila, da je vse minilo. Razmišljam kaj se bo zgodilo v službi, kako bo  zadevo sprejel šef, kako bodo kasneje zadevo sprejeli sodelavci, kako me bodo razumeli, kaj bodo storili z mano, kako bodo gledali na mene, ali bom sploh ostal v podjetju, kaj bo če me odpustijo, kako naj povem staršem, da se je bolezen vrnila, tega ne bodo razumeli, ker so že ob prvem pojavu reagirali negativno, za vse krivili mene in moja dejanja, kako, kako, kako....

Imam vsaj vas tukaj in zdaj, vi ste tisti, ki me trenutno poslušate in najbolj razumete....hvala vam 

LP

[nedostopna!!]

sam eno vprasanje??? v mb zivis ce se ne motim... lahka dobis kako rezervno delo??? Glede na to da si v Mb,se mi zdi da je tm kr dost del a ne... tak da ce bi vedo da se kje iscejo,bi lazje blo vse skp k bi si ga lahka dal u izi,ce bo tak pa tak,lah grem tja pa tja....
Za tvojo botro,ce se ne motim... Poklici jo,ce ima kaj casa za kaksno kavico... pol bo pa tak vrjetno sama spet ugotovila da neki ni vredu 

Pa prosim ne prehitro vsega razmisljat,daj lepo po vrsti,kr drugac bos cist zmeden,.... in s tem si lahk nardis se vecjo skodo!!! Naj ti bo prvi cilj zdej lepo k psihiatru,da ti da diagnozo al karkol,pol bos sel k sefu na pogovor,ktermu lahka poves pol tud to,da se ZE zdravis za tem strahom... aja pozabla sm,najprej pa k botri na kavico,da ti da se kaksno spodbudno besedo... v zivo je bolse dobit take besede,ti vsaj mas od koga 

[lost_in_time]

No pa sem dobil prvi odgovor, lost_in_time hvala za vzpodbudo in za tvojo zgodbo, ki je zelo podobna moji...razlika je samo v tem, da se je tebi pojavilo samo par paničnih napadov po parih letih, meni se sedaj 2 meseca zopet konstantno pojavljajo, seveda, kot sem že povedal se je pojavila še dodatna fobija in sicer fobija pred vožnjo, kar pa me lahko stane službe, ki pa sem jo dobil komaj pred parimi meseci, zato so strahovi še toliko večji...tako, da sedaj praktično doživljam že strahove pred strahovi....v glavnem je zelo mučno, dnevi, ko mi na delovnem mestu grozi intervencija z avtom so pravi pekel, ne vem kaj bom storil, ko bo enkrat prišlo do tega, da se bom moral vsesti v avto in se peljati, pomoje bom zbežal s šihta domov, se zaprl v sobo, ugasnil telefon in se še teden dni po tem tresel ter paničaril....res ne vem zakaj morajo biti za nas nekatere ljudi stvari, ki so za večino samoumnevne in enostavne, takšen problem, takšen strah, takšna muka.... Res bi rad enkrat v prihodnosti normalno zaživel...živel, kot normalni človek, ki ima večino dni veselih, prijetnih, polnih življenja, ker se ne morem spomniti točno, kdaj je bil nazadnje moj dan popolnoma vesel, da sem bil z dnevom popolnoma zadovoljen, tudi tisti čas, ko sem občutil izboljšanje po prvem zdravljenju to ni bilo to....

-aha..jaz sem razumela kot da imas konstantno tesnobo, ne panicnih napadov..my bad..
si se ze kdaj naucil obvladovati napade? hja, fobije so pa ena res super stvar.. (ok, tvoja je bolj 'preprosta' kot moja)..pravilo resevanja fobij naj bi bilo, da se s strahom soocic..soocas..torej..probaj kaj v tej smeri..za zacetek kaksna voznja z busom? al tam nimas vec problemov? potem pa malo za probo voznja, brez kakrsnekoli prisile, da moras kaj naredit..MALI KORAKI....

-strahovi pred strahovi..meni se predobro poznano.. 

-tud jaz ne vem.. potem pa se, vsaj jaz, dobim obcutek krivde ce tega ne naredim..veeliikk.. 

-a je sploh kdo kdaj popolnoma zadovoljen s svojim dnevom? 

Ostalo so ti pa ze drugi povedali.. 
..ce ti bo sefu res pretezko povedat osebno, mu pac napisi mail..

Lp

[roky87]

lost_in_time, saj ko nimam paničnih napadov, potem samo mislim, kako bo, ko bodo spet.....v glavnem v 1 stotinki dneva se ne počutim vredu....nonstop negativne misli, nonstop mislim samo naprej, kako bo, kaj se bo zgodilo, če se zgodi to in ono, kaj bom naredil, če se to zgodi itd...tudi jaz dobim očutek krivde in to me še bolj žere...vsi pravijo, da moram začet delat na sebi, spreminjat negativne misli v pozitivne, itd...ampak tega jaz ne znam, ne zmorem, vedno mi po glavi skačejo samo negativne misli...najrajši bi se kar pogreznil v zemljo in nikoli več prišel na površje 

[Aslan]

Roky87 kognitivna-vedenjska terapija je na tem področju izredno uspešna.
Izvajajo jo nekateri psihiatri, psihoterapevti in tudi kar nekaj psihologov.
Pozanimaj se malo....

Sam si lahko pomagaš z knjigo D.Burns: Kako smo lahko srečni in zadovoljni
(imaš primere za vaje tudi notri).

Tudi delavnica v okviru DAM "sproščanje" bi bila fajn zate.
Prav to predelujemo...učimo se vaje..sprostitve... itd...
Ko bo naslednjič nov termin ti jo toplo priporočam.

Počasi se dogajajo spremembe v tebi samem....
počasi se naučiš, da SAM odločaš KAJ razmišljaš....imaš IZBIRO!
Ker so negativni vzorci nastajali dolgo - tudi spremembe niso čez noč.
 

[roky87]

Dragi DAM-ovci hvala, Aslan hvala za napotke. Sedaj moram deliti z vami tudi današnje srečanje z osebo, ki mi je vedno stala ob strani. Danes sem jo povabil na obisk in ji niti povedat nisem rabil kaj je z mano narobe, pravi, da je občutila sama. Najbolj mi je ostal v spominu stavek "Roki skupaj bova prebrodila to", ta stavek se mi je vsedel v srce, ob tem stavku sem začutil toplino, zavedel sem se, da me nekdo ima rad in mi iz srca želi pomagati.... :sonce:Prvič sem ji tudi povedal, da jo cenim, da jo hočem v življenju, da jo potrebujem, v glavnem nimam besed...kar zjokal se bi. Tudi sam v sebi začenjam počasi verjeti, da bom ozdravel in da bo enkrat v življenju konec te muke in bom lahko zadihal dan s celimi pljuči in s pozitivnim pogledom na svet. 

In še za vas 

[Slavka]

  Rok, lepo, da si se pogovoril. Vidiš, da imaš podporo, da bo enkrat boljše, tudi v službi bo dobro, verjemi v to. Sem vesela zate, ter ti želim, da se ti počutje čimprej izboljša in te napolni z optimizmom! 

[trzinka]

Da te nekdo razume in te podpira, zelo dobro

[Aslan]

Roky ZADIHAL BOŠ S POLNIMI PLJUČI!!!!
Jih poznam veliko, ki jih je panika ustavila, šokirala, spravla na tla...
ampak z pravilnim zdravljenjem.....pridejo dobri rezultati, spremembe...

Življenje po taki preizušnji ni enako, ampak v mnogih vidikih bogatejše, polnejše, zrelejše...

 

[roky87]

Aslan tudi sam čedalje bolj verjamem v to, čeprav saj veš, mi hudiček na levi rami pravi, da sem v tem, da iz tega ni izhoda, da se brezveze trudim, ker nebo nič iz tega. Ampak sem trdno odločen, da se te bolezni rešim in sem tudi čedalje bolj prepričan v to, da se je bom, čeprav vem, da bom moral iti čez drn, trn in strn, da bom do tega prišel, ampak hvalabogu imam osebo, katera me bo dvigovala čez prepreke in mi stala ob strani.

Sicer me danes zelo matra, ker moram jutri v službo, kar sledi temu je, da moram to povedat šefu in posledično tudi sodelavcem in ne vem kako bodo zadevo prenesli oz. sprejeli. Do šefa bom šel osebno, sodelavcem pa bom poslal mail, ker jih je preveč, da bi vsakemu posebej razlagal. 

Hvala za dodatno podporo sotrpini! 

LP

[roky87]

Joj ko berem te poste od vseh vas, se mi zdi da nebom nikoli ozdravel, da ko si enkrat v tem ne moreš nikoli ven itd...ne morem se losati te misli, da bom takšen kot sem zdaj CELO ŽIVLJENJE...

[Janja]

Roky!
Če si v takem stanju, čim manj prebiraj, da ne boš še bolj prestrašen.

Drugače pa: boš ozdravel in tudi uspelo ti bo! Je pa res, da rezultati običajno niso hitri. Vse gre bolj postopoma in počasi, vsaj pri nekaterih. Ne obupaj!

[Slavka]

Ne tko mislit! Seveda boš ozdravel oz. se boš z svojimi strahovi sprijaznil, jih sprejel in sploh ne bodo več tako strašni. Tud jaz sem mislila, da bom pa zdaj do konca življenje taka, da se bom vsako jutro zbujala vsa tesnobna, v omotici in vrtoglavici, pa nikol več bla za družbo, pa kakšna mama bom mojim otrokom taka...nešteto enih zakajev se mi je podilo po glavi. Naporno je blo, zelo, če sem pa pomislila,da bom do konca življenje taka...no way! Ampak se je poštimalo, tahudo obdobje je minilo, zdaj pa je kar kul. Saj pride kdaj, da je tečen dan, da sem vsa tesnobna, jokava...  ampak jaz vem, da bo minilo, da bo bolje in res je. Tudi pri tebi bo bolje, sigurno! Danes te daje jutrišnji razgovor, te razumem. Mene je vsaka stvar iz tira vrgla, pa sem do zdaj še vedno preživela. Koliko lepih trenutkov, koliko lepih nasmehov, samo videti jih je potrebno. Rok, jutri bo vse o.k., pomiri se. Danes se pa zamoti s čim drugim, pojdi na sprehod, poglej kakšn film, delaj kar te veseli. Preusmeri tesnobne misli, pa bo strah popustil. 

[Bogica]

Zagotovo ne bo tako celo življenje.....

Zdaj je pomembno da veš da se stvari ne izboljšajo čez noč, da je v ozdravitev potrebno
vložiti veliko truda......
Pomoč psihoterapevta je dobrodošla.....ker ta pot lahko traja....to se verjetno zdaj ne sliši
dobro....je pa potem toliko bolj lušno......

Samo vztrajaj......in verjemi da je lahko boljše....

lpb

[roky87]

Pozdravljeni,

najprej moram povedat, da sem še vedno na bolniški zaradi prehlada (še danes in jutri), tako, da še se danes nebom soočil s šefom in sodelavci, kar pa mi prinaša malo olajšanja, ampak verjamem, da bo olajšanje še večje, ko bom v službi s tem prišel do dna oz. ko bom povedal šefu in se poskušal nekako dogovoriti, da me izključijo za nekaj časa iz intervencij.

Bogiland tvoj podpis se mi zelo dopade, še posebej "daj mi modrost, da ločim to dvoje", hkrati pa hvala za vzpodbudne besede, Aslan danes grem v knjižnico in si sposodim to knjigo, ki si mi jo predlagala, trzinka včeraj sem bil pri prvem psihoterapevtu (Latini) in mi je povedal, da on izvaja samo eno vrsto terapije (ne spomnim se kako se ji reče) in ta terapija ima lahko tudi 100 seans, kar pa je zame nekako prevelik finančni zalogaj (vsaka terapija 50 €), tako, da bom danes še malo poklical druge psihoterapevte da vidim kako je pri njih. Mimogrede, pozna kdo kakega psihoterapevta v MB, da izvaja KVT?

Janja tega foruma kar ne morem nehat prebirat, ker je napisanih veliko nasvetov, vzpodbudnih besed, velikokrat pa se tudi nasmejem...

Tudi drugim hvala za podporo (Slavka, lost_in_time, nedostopna,...itd). 

[trzinka]

Roky, sem mislila včeraj nate in na tvojo prvo terapijo. Ja, nič hudega, boš pa kje drugje našel ta pravega. Je pa povsod drago
Na žalost ne poznam nikogar v Mb, ti bo znal verjetno kdo svetovati iz tvojega konca
Poglej pod našo rubriko, psihoterapevti, psihiatri...., ali pa po internetu pod psihoterapije Maribor. Menda se bo pa kaj našlo zate, čimprej...

[lost_in_time]

lost_in_time, saj ko nimam paničnih napadov, potem samo mislim, kako bo, ko bodo spet.....v glavnem v 1 stotinki dneva se ne počutim vredu....nonstop negativne misli, nonstop mislim samo naprej, kako bo, kaj se bo zgodilo, če se zgodi to in ono, kaj bom naredil, če se to zgodi itd...tudi jaz dobim očutek krivde in to me še bolj žere...vsi pravijo, da moram začet delat na sebi, spreminjat negativne misli v pozitivne, itd...ampak tega jaz ne znam, ne zmorem, vedno mi po glavi skačejo samo negativne misli...najrajši bi se kar pogreznil v zemljo in nikoli več prišel na površje 

Ja, strah pred panicnimi napadi..to je 'normalno'..mislim, tut jaz sem imela taksne misli..drugace pa mam tut taksne kot ti-kak bo, kaj ce se zgodi to, kaj ce ono..v tem smislu..
obcutek krivde-mislim, da ce bi se bolj cenila, tega ne bi bilo..?
negativne misli spreminjat v pozitivne..mislim da to trajaaaa..vsaj pri meni zelo dolgo, se vedno prevladujejo negativne.. moras se ukvarjat s tem, se prepricevat, si govorit v smislu spreminjat negativne misli v pozitivne..kaj ce bo to-bom pa naredil to, bom sel cez to, bo minilo, jutri bo boljse..

Me veseli da ti vsaj ena oseba tako stoji ob strani!! 

[roky87]

Aslan včeraj sem si sposodil knjigo "Kako smo lahko srečni in zdovoljni" in moram povedat, da sem danes skoraj pri koncu, s tem, da rešujem tudi vaje, ampak včasih znajo biti presneto zahtevne oz. komplicirane, drugače pa me je Burns navdušil in mi dal nekakšen zagon za delo na sebi, čeprav sem malo skeptičen glede vsega tega spreminjanja misli, sprejemanja samega sebe takega kot si, ampak sem prepričan, da ko osvojiš to tehniko oz. jo imaš avtomatizirano jo tudi zelo zlahka uporabljaš v praksi....naj me kdo popravi če se motim? 

Zanimalo me bi tudi če ima kdo izkušnje z KVT oz. je komu že popolnoma uspelo s to terapijo? (vem, da je ampak me zanima, kakšne spremembe občuti tisti sam pri sebi?).

Hvala

[nedostopna!!]

drzim pesti za tebe.. ko bos v pogovoru s sefom in sm ful vesela,da ti tista oseba pomaga... ju3 je pogovor al kdaj?