Pozdrav vsem,
Oglašam se iz nasprotne strani...v vseh svojih 3 dosedanjih 'resnih' zvezah sem imela problem z ljubosumjem, nesigurnostjo, itd. Vse tri zveze so se končale...niti ne bom navajala razloga, ki kar sili v oči...šele pred kratkih sem spoznala to...prej ne...kot bi mi nekdo dobesedno dal neko zaveso pred oči...kako sem lahko tako očitno stvar spregledala: da MOJE nesigurnosti - ljubosumje uničuje sleheren partnerski odnos, ki sem ga kdaj imela...kako sem lahko to spregledala...ampak glavno je, da sem zdaj...bolje zdaj kot nikoli...in kako sem trpela sama v tej zablodi...kako sem lahko bila tako slepa...ne morem verjeti...vidim kako se počuti oseba, ki mora trpeti takšno osebo ob sebi oziroma da se prav izrazim osebo s takšnim obnašanjem....sama sem se sicer v času največjih nesigurnosti potegnila vase...nisem se drla, izvajala fizičnega nasilja, niti brskala po telefonih, torbah, ali karkoli podobnega...ampak vseeno...ni to v redu in konec...in res, zakaj bi moral kdorkoli to trpeti....priznam...nima smisla...pri meni se nikoli ni nič spremenilo...no zdaj se je zavesa začela spuščati...hvala bogu za ta uvid...zdaj vsaj lahko delam na tem...dokler se človek ne zaveda, ne more nič spremeniti...tudi če ti partner neštetokrat reče, da si ljubosumen...nekako ne boš tega dojel na način, da bi nekaj naredil glede tega...to moraš dojeti SAM...sploh mi ni lepo ob misli, da sem izgubila osebo, ki sem jo ljubila zaradi tega ogabnega čustva...ampak to je CENA za slepoto...hja, življenje nas prisili, da snamemo očala...ko pride dovolj daleč, da se nekaj zlomi v nas...takrat se nehaš slepiti...moje nesigurnosti in ljubosumje so uničile zveze...ne eno, ne dve, ampak tri...in kaj se človek, ki je ljubosumen najbolj boji...izgubiti osebo...in kaj se ponavadi zgodi...izgubi jo...ja kruta resnica življenja v nezavedanju...in zakaj se nisem zavedla prej...ne vem...vse kar lahko rečem je to, da to ni lahka stvar...ima globoke korenine in daleč nazaj...ampak treba je tja v tiste prve sprožilce teh občutkov...kdaj in kje so nastali...da se jih predela...preboli...in gre naprej...vse drugo je samo potiskanje teh občutkov v nezavedno...ampak od tam pa itak rado prihaja nazaj na plano...če bi se tega zavedla pred 2 leti in trdo delala na tem...bi zdaj lahko imela izpopolnjujoče partnerstvo...z mojim zadnjim partnerjem...ampak nisem...je že razlog za to...nekje v nečem, ki je večje od moje volje...se je pač tudi to moralo končati...mogoče me je pa ravno ta izguba pripeljala do tega, da sem spoznala svojo zmoto...moje življenje v zmoti...ampak ''bog'' mi je priča, da nisem bila takšna, ker bi to želela ali bi v tem kakorkoli uživala...živeti tako je pekel...in ne morem več imeti takšne zveze, kjer bi spet bilo tako...ne morem še ene takšne zveze dati skozi...zato moram tudi in zdaj delati na sebi...spoznati sebe bolj...si priznati, da sem se počutila, da nisem vredna ljubezni in zato iskala 'napake'...samo ta trenutek imam moč za spremembo...preteklost bo za vedno ostala preteklost...upam samo, da so in bodo vsi moji bivši odpustili moji zmoti...ljubezen do sebe, samospoštovanje, zdrava samozavest, dobra samopodoba...so resnično stvari, ki jih moramo imeti pri sebi, da lahko drugemu damo pristno ljubezen....kar smo do sedaj naredili narobe naj naj ''bog'' odpusti...nisem znala drugače...
To da je oseba ljubosumna, nesigurna....NE izvira iz dejstva, da bi bila oseba globoko v sebi slaba...NE!...to izvira iz dejstva, da je bilo nekaj v času otroštva kar je to osebo toliko zaznamovalo, da je potisnila to v nezavedno...in od takrat naprej živela v obrambi pred tisto izvorno bolečino...
Jaz nisem slaba oseba...nasprotno...in v to me nihče nikoli in nikdar ne bo več prepričal...niti moja mati, niti partner, niti prijatelj...nihče ne bo imel več te moči nad mano...jaz sem VREDNA ljubezni, sem vredna zaupanja (KLJUB svojim napakam), sem vredna pristnih čustev...čeprav sem živela v zmoti, čeprav sem bila nesigurna in ljubosumna...sem pa pripravljena vztrajati dokler bo treba, da se sleherni kanček nesigurnosti izkorenini iz mene...neko čustvo kot je ljubosumje ne bo več usmerjalo mojega življenja...lahko mu rečem samo ADIJO...
toliko o moji strani in moji resnici...
lep pozdrav
Draga Majchy,
Lahko rečem BRAVO
za te besede... Kako lepo si vse opisala! Tudi sebe najdem v tem, v vsem kar si napisala....
Objem!!!
