SKEPTIČNA

[worryed]

Lep pozdrav.
Na tem forumu sem nova. Pot do vas me je vodila zaradi diagnoze ki je bil postavljena mojemu partnerju in sicer panična motnja. Sedaj pa me preganja samo ena misel. Ali je splošni zdravnik dovolj kompetenten in strokovno podkovan da poda takšno diagnozo? Naj vam na kratko opišem potek dogodkov. Mojemo partnerju se je ''nabralo'' v nekem trenutku ogromno problemov zaradi katerih se je v nekem trenutku ''sesedel'' dobesedno se je usedel in nikakor ni moral priti do zraka (njegov opis dogodkov, ker jaz nisem bila zraven), in še cel dan je bil raztreščen najraje bi jokal.... To se mu je pred tem zgodilo samo enkrat. Nakar je šel k svoji splošni zdravnici katera mu je predpisala cipralex. Te tablete pije sedaj 5 dni, ampak je že drugi dan rekel da se počuti bolje ker je stvari ki se dajo ''odložiti'' pač odložil. Ker vsi vemo da se z zdravili kot so cipraleks ne gre šaliti, me predvsem skrbi, če je splošni zdravnik dovolj strokovno podkovan da mu poda tekšno diagnozo, ali ne bi bilo bolje da ga pošlje k psihijatru in da ta ugotovi kaj dejansko se z njim dogaja in mu potem psihijater predpiše primerno terapijo. Prosim za vaš odgovor in strokovno mnenje ( če ga je na nekaj kratkih podatkov sploh možno podati)

[Aslan]

Panično motnjo lahko diagnosticira tudi splošni zdravnik, če je o tem strokovno podkovan.
Danes se o tej motnji že veliko govori in so dejansko bolj osveščeni.
Cipralex je primerno zdravilo za to težavo. (tudi sama ga jemljem)
Opozarjam, da bo mož morda imel v začetku jemanja stranske učinke, ki pa minejo.

Panična motnja, napad panike ZAKAJ se je pojavil je več razlogov.
Zadnji dogodki - preobremenjenost - so ponavadi le "sprožilci" tega kar se je nabiralo dlje časa.

Za tvojo in moževo večjo informiranost o tem vama priporočam izdelek
TRIS Panična motnja (knjiga+dvd film+cd sproščanje), avtor Klemen Rebolj, dobiš v lekarnah,
cena je koli 65€. Tako bosta skuapj pogledala in se o paniki dobro informirala.

Moj nasvet bi bil psihiater + psihoterapevt. (lahko je ena oseba oboje)
Sama splošnemu zdravniku ne bi toliko zaupal na tem področju.

Zdravila so pomoč, niso pa dokončna rešitev..kot atibiotik naprimer, ki ga ješ in je pol ok.
Tukaj je NUJNA psihoterapija, spoznavanje sebe, svojega odzivanja, svojih notranjih dialogov...
vsak sam tako spozna sebe, svoje čustven estiske, blokade...veliko jih ima težave z perfekcionizmom, z tem da ne znajo reči NE...s tem da so pretirano odgovorni za vse....kup enih zadev je lahko v nas, ki so nezavedne, nerazrešene...

Lepo je da mu stojiš ob strani in mu želiš pomagati.
Pot del ana sebi je dolga a prinese dobre rezultate.
Bolj se zavemo SVOJEGA bitja, bolj se naučimo živet iz sebe - za sebe.
 

[worryed]

Aslan, hvala za tvoj odgovor. Tako kot si napisal če je strokovno dovolj podkovan??? Pogovor med partnerjem in zrdavnico je potekal cca. 1 uro nakar je ona postavila diagnozo. Bolj me skrbi, da mogoče ni postavila prave ker 1 ura - splošni zdravnik? ? ? ? In sedaj jemle tablete ki mogoče niso primerne.... Še vedno zaskrbljena

[Aslan]

Pogovor je bil razkošno dolg...1 uro z splošnim zdravnikom je res super.

Panična motnja je zelo pogosta dandanes.
Tempo življenja, čustva so neizražena..., pričakovanja popolnosti...

Cipralex je zagotovo primeren za panično motnjo.

Morda te moti dejstvo "duševna motnja"...morda ti to predstavlja težavo?
In se nočeš sprijaznit s to diagnozo.
Tvoj mož je NORMALEN !!! Takšne motnje so res tako pogoste ...pa še depresija zraven...
Antidepresivi so najbolj pogosto predpisovano zdravilo baje.
(mnogokrat žal prehitro in ni poudarka na psihoterapiji...samo se to že spreminja počasi)

Zaskrbljenost ti ne bo pomagala iz tega.
Poglej dejstva - sooči se z njimi - sprejmi jih in bodi možu trdna opora.
Paniča motnja nI nevarna, je pa neprijetna.
Z nekaj znanja, strokovne pomoči in sprememb v življenju se jo lepo obvlada.

Za dežjem posije sonček. VEDNO!

[worryed]

Spoštovani Aslan, morda res zgleda kot da me moti dejstvo ''duševna motnja'' ampak sem vesela da me NE  Moti me samo to da napačna diagnoza in s tem napačno zdravljenje pri takšnih delikatnih zadevah lahko povzročijo več škode kot pa pomaga. Če pa je Panična motnja zelo pogosta danes kot si napisal, pomeni da je tudi hitro prepoznavna, in če je 1 ura z zdravnikom res super....., sem pa pomirjena da je res to TO. Ko je tvoj partner in s tem tudi ti neposredno del takšne motnje je teško videti stvari kristalno in se pač sprašuješ če je bilo res dovolj dobro poskrbljeno iz strani zdravstva...  Lep pozdrav.

[asdf]

občudujem te da mu tako stojiš ob strani, veliko drugih bi se ustrašlo in ga pustilo na milost in nemilost, res si odlična partnerica !

[worryed]

Hvala. Ponovno sem prebrala ''najin pogovor'' in ugotovila da sem ti nehote ''spremenila spol''  .Oprosti in hvala

[trzinka]

Se pridružujem Aslan. Dodala bi samo to, da je tudi meni najprej pomagal osebni zdravnik, nato pa psihiater, ki je potrdil njegovo diagnozo. Sem imela srečo, da je bil strokovno dobro podkovan.
Kljub temu je potreben obisk psihiatra in psihoterapevta. Jemanje zdravil naj ne prekinja, strokovnjak pa bo dal napotke za naprej.
Pomembno je, da se pri takih napadih ne ustraši preveč. ker se s strahom povzročajo dodatni simptomi, ki ga bodo še bolj prestrašili. Sproščanje, rekreacija, kontrola dihanja in čim več pozitivnih misli

[Aslan]

Hej lepo, da ti duševne motnje niso baw-baw...

Worried daj res si kupi "TRIS Panična motnja".
Ma vse zveš notri...na koncu te še strah več ni te diagnoze.
Napisal jo je eden najboljših psihaitrov na tem področju, ki ima ogromno izkušenj s tem.

Jest bi vse dala da bi kaj takega dobila v roke, ko sem doživela prvi napad panike.
Pa žal takrat ni obstajalo.
Zelo fajn je pogledati skupaj z svojci film, ki je priložen...ker te laže podpirajo, pomagajo...ker vedo za kaj gre.

Ne trudim se povečat prodajo TRis-a, želim le da bi bili vsi čimprej ozaveščeni kaj in zakaj jim dogaja.
Sama sem namreč bila prepričana (ob tej diagnozi) da me čaka samo še hospitalizacija in da bom zgubila razum...da nikoli več ne bom hodila naokoli vesela, nasmejana, srečna.

Pomembno je, da se pri takih napadih ne ustraši preveč. ker se s strahom povzročajo dodatni simptomi, ki ga bodo še bolj prestrašili. Sproščanje, rekreacija, kontrola dihanja in čim več pozitivnih misli

 

[Arwen]

Panično motnjo lahko diagnosticira tudi splošni zdravnik, če je o tem strokovno podkovan.

meni je diagnozo postavil osebni zdravnik, 100% pravilno + tekom zdravljenja ogromno pripomogel k izboljšanju   

[worryed]

Spet jaz.  Kako naj svojega dragega prepričam da gre z mano na kak sprehod ali kaj podobnega da se malo sprosti.... ker je namreč vsak izgovor dober. Nočem pa preveč pritiskat, samo podam predlog in potem mu pustim prosto pot za odločitev, pa verjamite da ne dam samo enega predloga. Razmišlam če bi mogoče morala reči '' tako zdaj pa dovolj gremo malo možgančkom kisika dat'' in potem vztrajam na milost in ne milost  , mislim pa da bi kaj takega vodilo v prepir, katerih pa se če je le možno izogibam. Kakšen predlog je dobrodošel.

[Arwen]

hja... kaj pa vem, včasih je treba tudi vztrajati; vsaj mene je moral partner včasih kar prisiliti, da sem šla 

[Slavka]

Tudi mene je mogel moj partner marsikdaj "zvlečt" ven. Ko sem bla zelo prestrašena  in bi se najraje skrila v mišjo luknjo, me je kar potegnil "ala gremo, nič ne bo drugače, če boš doma čepela...". Pa sva šla (ali pa z družino vsi skupaj) kamorkoli je pač že blo za it. Tud k prijateljem, h katerim smo prej zelo radi šli, se mi ni dalo it. Vse skupi mi je blo čist brezveze. Ampak sem se potrudila in sem šla. Mogoče tudi zaradi otrok, ker nisem želela, da bi zaradi mojega stanja bila prikrajšana za kakšen izlet ali pa obisk. Pa čeprav sem marsikdaj vsa v strahu čakala kdaj me bo konec al se mi bo pa zmešalo  . No, pa moram rečt, da sem si s tem tudi pridobivala zaupanje sama vase, da se mi ne bo nič zgodilo in da sem sposobna it kamorkoli in kadarkoli  . Pred kratkim sem šla na Poljsko s hčerko na tekmovanje v plesu in to z avtobusom (kot spremljevalka otrok), kar si pred enim letom ne bi mogla niti predstavljat. Pa tud letos sem bla pred odhodom čist paf, pa sem vendarle šla in zmogla.
Skratka kar malo ga podrezaj in vztrajaj in malo po malo pa bo bolje.
Srečno