Strah k zdravniku in povedati...

[trzinka]

Verjetno osebna zdravnica ni mislila nič slabega s tem, je bila pa vsekakor neumesna v odgovoru. Pri takih problemih in težavah bi nas morali jemati resno.
Kar se tiče obiska pri psihiatru, je pa takole. Naj gre mama s teboj do tja, vendar v sobo pojdi sama, saj te bo zdravnica marsikaj vprašala, tudi o otroštvu in morda ti ne boš tako sproščena, ali pa bo mami kaj nerodno. V bistvu rešuješ svoje probleme sama, ob strani ti pa stoji mama in to je dobro.
Kar ti pade na misel vprašaj, zapiši si, ker boš do takrat pozabila. Bodi sproščena, vse povej kaj te muči, od kdaj, kako doživljaš. Sicer pa psihiatri to že itak obvladajo....

[soraja]

Trzinka, imaš prav. Je bolje, da mama kar zunaj počaka. Ker se lahko zgodi, da si kaj ne bom upala povedati pred njo in še ta občutek potem, da mama namesto mene rešuje probleme, ki mi ne bi nič koristil... 
Upam, da bom zmogla...   

[piccolina]

Piccolina hvala ti za izčrpen opis...
Saj verjela mi je in je bila drugače razumevajoča, ampak ona včasih kaj po svoje pove, saj razumem, ljudje smo pač različni...
Super da imaš takšno zdravnico  Bom upoštevala vse tvoje nasvete, pa še zapisala si bom, da kaj ne pozabim. 
Kaj pa meniš o tem, da bi šla moja mama zraven?

ce te kok tok resno jemlje, pa ce ti verjame in hoce pomagat, pol bi blo super, da gre, ce pa te sploh ne jemlje resno, pa nwm.. lahk da bo kej pomagal, ce gre zraven , al pa tud ne..
ce ji tok zaupas, probi, pa jo vzem s sabo, ce pa ne, pa rajs se.
a to si misla s sabo noter v ambulanto, pred zdravnika ane?

kot je ze trzinka napisala, jz ti svetujem, da gres najprej sama noter, pa poves, da bi rada sama mal stvari opisala, pa da cez 10 min naj mama noter pride, pa se ona pove kaj meni, pa misli o tem, kaj se s tabo dogaja, pa kko ona to opaza, pol zadnjih 15 - 20 min, kok pac ostane, pa naj gre mama ven, pa ti se poves, ce si kej pozabla, al pa ce te on kej vprasa... povej mu, da hoces pac tak nacin,.. ce bo pa on kej drgac predlagu, pa bos vidla kko bo 
nevem pa kok je pameten, da bi sla mama sama noter.. pr men ni blo dobr.. 

[Metuljček]

Pozdravljena Soraya,

tudi sama sem nova na forumu, isto sem se spravljala naročit k psihiatru kot "lačen srat" in zdej mam končno datum - novembra. Me pa isto stiska kot tebe... Js se že kr vidim kok se bom prcmerla not, da bom čist iz sebe in prestrašena... Upam, da bo šlo... Držim pesti tudi zate... 
Kdaj pa imaš datum?

Imam pa še dodatno vprašanje za vse... Tudi js sem se naročila psihiatrinji in v bistvu ne vem nič o njej. Sestra, ki se je oglasla na telefon je bla full prjazna, kaj več pa ne vem... A ima mogoče kdo izkušnje? Naročena sem pri dr. Metodi Vidmar Vengust v Celju???

Hvala in lep dan 

[soraja]

Piccolina, sem se tako odločila, da bom kar sama šla not k psihiatru, imata s Trzinko prav. Če pa bo karkoli, pa mamo še vedno lahko pokličem, da kaj dodatno pojasni... nima smisla, da je ves čas zraven, saj res nisem stara 5 let 

Metuljček, lepo pozdravljena. Sva pa na istem a ne.  
Jaz pa imam že kmalu datum, to je naslednji petek. Sem si začela zapisovat, ker če ne bom dovolj pogumna ali pa se ne bom vsega spomnila, bo mi napisano v  pomoč. Drži se, držim pesti zate! 

[trzinka]

Vsi , ki greste prvič k psihiatru, pogum . Ne sramujte se jokati in izlivati svojih čustev, svojega trpljenja, svoje bolečine. Oni so zato tam in so navajeni tega, nihče se vam ne bo smejal ali vas zaradi tega podcenjeval. Bodo pa edino tako vedeli, kaj se z vami dogaja, kako vse doživljate, na kakšen način poskušate sami reševati svojo bolezen.
Sem bila pri psihiatru, hodim na psihoterapije, pa se vedno zjočem, kadar mi je hudo ali kaj podoživljam. Terapevtka me ni nikoli skritizirala, nikoli rekla slabe besede, ampak mi je vedno svetovala in mi dovolila , da izlijem iz sebe svojo bolečino. Tam sem zato, da izpraznim, kar mi leži na duši, da spoznam, kje je zanka moje bolezni, da spremenim svoje miselne vzorce in da začnem realno razmišljati in gledati na stvari, katerih se bojim, zaradi katerih imam ankso, depresijo in panične napade.
Vsekakor pa je pomembno, da se s specialistom ujameta, oz. začutita, da si zaupata. Če ne je bolje, da zamenjaš terapevta ali psihiatra. Odkritost je tu veliko vredna.

[Slavka]

Živjo še od mene. Bom še jaz povedala mojo izkušnjo. Ko sem po mamini smrti padla v depresijo in dobila napad tesnobe, sploh nisem vedela, kaj se dogaja z mano. Mislila sem,da je pač normalno, da tako trpim, ko sem pa izgubila zelo ljubljeno osebo. In tako sem trpela tri mesece. Večkrat sem pomislila na to, da bi rabila psihiatra, da me nekako postavi na noge. Zanimivo je,da ima moj psihiater ordinacijo na drugi strani hodnika moje službe, zato se poznava že od prej. Enkrat sem ga vprašala v dvigalu, če lahko pride človek k njemu tudi samoplačniško, pa mi je povedal,da lahko, vendar je čakalna doba šest mesecev. Uh, jaz sem komaj dan preživela, kaj šele pol leta. Vendar pa so me vsi, tako prijatelji, kot partner prepričevali, da jaz pa res ne rabim psihiatra, da bom zmogla sama, ker sem dost močna, pozitivna... Res sem bila pred to mojo izkušnjo rama za jokanje mojim prijateljicam, vedno sem imela za njih pameten nasvet, pomirila sem jih, potolažila, pri sebi sem pa čisto odpovedala in tega niso mogli razumeti...saj še sama nisem. No, ko sem po treh mesecih ugotovila, da je to stanje nevzdržno, mislila sem samo še na to, da bi umrla in bi blo konec te more,sem šla malo na net raziskovat kakšni so simptomi depresije in ugotovila, da sem že globoko v njej. Takoj drugi dan sem poklicala svojo osebno zdravnico in se naročila. Sprejela me je še isti dan in pri njej sem se čisto sesula, zjokala, komaj sem ji povedala kaj me muči. Bila je zelo razumevajoča, me poslušala, potolažila, da nisem edina, da je veliko mladih ljudi v depresiji in potrebujejo strokovno pomoč. Dala mi je napotnico za psihiatra in sicer pod nujno, zato sem tudi pri njem prišla na vrsto že naslednji dan. Ne morete si misliti, kako me je cel dan zvijalo. Doživljala sem napade tesnobe, nisem mogla jest, bila sem čisto mravljinčasta. Tuhtala sem kaj mu bom povedala, da sem itak zmešana in me bo odpokal v bolnico, da se mi bo smejal...pa še poznava se (sicer uradno, pa vendar). Ampak, ko sem se vsedela na stol nasproti njega, so se mi vse moje stiske, vsi strahovi, vse težave izlile iz ust in iz oči (v obliki solz). Pri njem sem bila več kot pol ure in on me je poslušal in mi dal vedeti, da nisem edina s takimi občutki in težavami. Pojasnil mi je tudi o ADjih, ki mi jih je predpisal ter mi vlil pogum, da bo bolje. Rekel je, da lahko pridem k njemu kadarkoli, saj sva praktično soseda. In res sedaj, če imam kakšne slabe dni ali težave ali vprašanje, zjutraj potrkam, oddam kartico, potem pa me pokliče, ko ima vmes kaj časa. Vsakič, ko odidem od njega mi je lažje, počutim se bolje. Zato mislim, da kar pogumno, brez strahu ozdravitvi naproti  Psihiatri so pač zdravniki, ki zdravijo našo dušo. Saj tudi h ginekologu ni prijetno iti na pregled in kazati naše intimne dele, pa vendar gremo, ker je to dobro za naše zdravje. Tudi psihiater je tam zato, da nam pomaga in  verjamem, da je navajen "vsega hudega". Jaz sem imela res hude pomisleke, vendar si ne predstavljam kako bi bilo z mano, če ne bi zbrala poguma in odšla po pomoč. Soraja le pogum, boš videla, da bo vse o.k. 

[Metuljček]

Soraja hvala... Tudi jaz bom držala pesti-torej že kar kmalu... Upam, da boš poročala kako in kaj je bilo

Slavka-hvala za te besede.... Mislim, da se vsi najbolj bojimo, da nas bodo psihiatri kar zaprli v bolnico in da bomo mel pol etiketo "ta ki je bil v norišnici"... Sama sem vedno občudovala, ko sem slišala za koga, ki je šel v psih. bolnico in prišel potem kar kmalu ven in je bil o.k. ...

Mislim, da je problem res v tem, da se stereotipi še niso porušli, da se še vedno govori o norišnici in da ljudje, ki se še niso znašli v takšnih težavah, kot smo mi, si niti v sanjah ne morejo predstavljati, kako je to in da res ni nič drugače, kot če gre za fizično bolezen. Še vedno je čisto "normalno" fizično zbolet, duševne bolezni pa se še vedno držijo slabi priokusi - predvsem, ker se o njih premalo govori... Upam, da se bo to spremenilo in da ljudje ne bomo več tako ozkogledni...

Tudi sama sem si včasih takšne težave čisto drugače predstavljala..... Mogoče je pa namen vsega tega, da si odprem oči in zbistrim pogled   

Skratka bravo za vse nas, da ne dolgovezim več   

[piccolina]

Pozdravljena Soraya,

tudi sama sem nova na forumu, isto sem se spravljala naročit k psihiatru kot "lačen srat" in zdej mam končno datum - novembra. Me pa isto stiska kot tebe... Js se že kr vidim kok se bom prcmerla not, da bom čist iz sebe in prestrašena... Upam, da bo šlo... Držim pesti tudi zate... 
Kdaj pa imaš datum?

Imam pa še dodatno vprašanje za vse... Tudi js sem se naročila psihiatrinji in v bistvu ne vem nič o njej. Sestra, ki se je oglasla na telefon je bla full prjazna, kaj več pa ne vem... A ima mogoče kdo izkušnje? Naročena sem pri dr. Metodi Vidmar Vengust v Celju???
Hvala in lep dan 

zivjo metuljcek!!
bom se js preverla tole tvojo psihiatrinjo, ker sm slisala v celju ze za par takih, ki te spravjo v grob, ne pa pomagajo.. nocem te strasit, ampak, kar je ziher je ziher ane? bom preverla, pa ti javim
lp, p

[Metuljček]

zivjo metuljcek!!
bom se js preverla tole tvojo psihiatrinjo, ker sm slisala v celju ze za par takih, ki te spravjo v grob, ne pa pomagajo.. nocem te strasit, ampak, kar je ziher je ziher ane? bom preverla, pa ti javim
lp, p


[/quote]

Ja lepo prosim Piccolina... Bom izredno vesela vsakega mnenja in informacije... Sama nisem na netu nič kaj našla-razen tega, da bi se naj ukvarjala ravno s to kognitivno-vedenjsko terapijo-skor specializirana za panične napade Pa na enem forumu je ena napisala, da ni bila njena pacientka, da pa je vidla kr neki zadovoljnih pacientov, ko je delala pri njej... Ampak saj veš, ena lastovka še ne prinese pomladi

Torej, se priporočam     

[piccolina]

ja, ni blema, ju3 pridem u slovenijo, pa bom poklicala svojo frendico u celje, pa ona bo mogoce vedla  ma ce bo mela cas, se bo celo pozanimala 

[Arwen]

Saj vem, da je to vse v glavi, da se morajo problemi reševati tam kjer nastajajo, ampak, ko doživim kakšno travmatično izkušnjo se lep čas ne poberem, niti se ne morem kontrolirati, kaj šele da bi obvladala vse te negativne misli, ki se mi podijo po glavi. 

Menim, da je moj največji problem strah pred ljudmi, pred skupinami, pred velikimi prostori in na prostem. Tudi drugače sem najbrž čudna ali posebna, mislim da me tako tudi drugi vidijo. Ne morem zaspati v temi, tako da že nekaj let spim ob luči, pa še takrat imam pomisleke (da se za vrati skriva kakšen duh) ali pa imam hude sanje. Bila sem pri osebni zdravnici in to omenila. Predlagala mi je, da grem k psihiatru in mi predpisala pomirjevala.

he, kot da bi sebe brala ....

Jaz pa imam že kmalu datum, to je naslednji petek. Sem si začela zapisovat, ker če ne bom dovolj pogumna ali pa se ne bom vsega spomnila, bo mi napisano v  pomoč. 

Držim pesti ! 

Vsi , ki greste prvič k psihiatru, pogum . Ne sramujte se jokati in izlivati svojih čustev, svojega trpljenja, svoje bolečine. Oni so zato tam in so navajeni tega, nihče se vam ne bo smejal ali vas zaradi tega podcenjeval. Bodo pa edino tako vedeli, kaj se z vami dogaja, kako vse doživljate, na kakšen način poskušate sami reševati svojo bolezen.
Sem bila pri psihiatru, hodim na psihoterapije, pa se vedno zjočem, kadar mi je hudo ali kaj podoživljam. Terapevtka me ni nikoli skritizirala, nikoli rekla slabe besede, ampak mi je vedno svetovala in mi dovolila , da izlijem iz sebe svojo bolečino. Tam sem zato, da izpraznim, kar mi leži na duši, da spoznam, kje je zanka moje bolezni, da spremenim svoje miselne vzorce in da začnem realno razmišljati in gledati na stvari, katerih se bojim, zaradi katerih imam ankso, depresijo in panične napade.
Vsekakor pa je pomembno, da se s specialistom ujameta, oz. začutita, da si zaupata. Če ne je bolje, da zamenjaš terapevta ali psihiatra. Odkritost je tu veliko vredna.

 

[piccolina]

metuljcek zivjoo!!    lihkar sm se vrnla is slovenije   

sm preverla dr Metodo vidmar. je pedopsihiatrinja ane?
no ta moja prjatelca is celja pozna neko punco, ki hodi k njej. ni mi sicer znala povedat kej natancnega, ampak, ce ni pritozb, je to ze dober znak

ker ce ti jo kak psihiater zagode, pol se to kr hitr zve

drzi se, pa se tipkamo
lp, p

[Metuljček]

metuljcek zivjoo!!    lihkar sm se vrnla is slovenije   

sm preverla dr Metodo vidmar. je pedopsihiatrinja ane?
no ta moja prjatelca is celja pozna neko punco, ki hodi k njej. ni mi sicer znala povedat kej natancnega, ampak, ce ni pritozb, je to ze dober znak

ker ce ti jo kak psihiater zagode, pol se to kr hitr zve

drzi se, pa se tipkamo
lp, p

Piccolina najlepša hvala Upam, da je res o.k. Super si, da nisi pozabla na mene :*

Bom pa novembra poročala še svoje izkušnje

Lep, nasmejan dan želim

[piccolina]

ja jz tud upam, da je ok 
ce ne, pa bomo kako drugo nasli 

in, brez skrbi, ne bos sama    ker ko moja zdaj BIVSA SEVEDA psihiatrinja u mb ni bla ok, sm ostala cist cist sama... mama se je strinjala z njo, da si kao jz use pomalem zmisljujem... edina prjatelca, k mi je nonstop pomagala, je predlagala, da bi prekinle stike, ker je mama zlo grdo zacela govorit o njej, kao da je ta prjatelca kriva, kaj se men dogaja, pa prekinle sve stike, da ta crazy psihiatrinja ne bi mogla rect, da mi prjatelca pere mozgane.. spomnim se, da je biu torek 27. maj, in da sve s to prijateljco jokale po telefonu ceu popoldan...

rezultat tega je biu, da sem cez slab mesec dni pristala v lj na klinicnem oddelku za mentalno zdravljenje    takrat je mama klicala to mojo prjatelco in jo prosla za pomoc....  eh, groza!!!

ti uglavnem vedi, da tud ce una ne bo ok, da TI ne bos sama in da ti bomo pomagal drugo poiskat 

[Metuljček]

Ojej..... No, to pa upam, da se ne bo zgodilo... 

Kak se pa piše tista tvoja BIVŠA psihiatrinja? Ker moj fant ma tudi v MB, pa me zanima, da ni to ista... :/


Lep dan, s sončkom obsijan

[piccolina]

Metka But        

[Metuljček]

O.k. Ni ista  

[soraja]

Pozdravljeni

Sem preživela  Seveda celo noč nisem zaspala, tolk sem razmišljala kaj vse moram povedati. Na srečo sem si nekaj dni prej vse zapisala na listu in ko sem prišla do psihiatra, sem samo prebrala. Ne vem, če bi mi uspelo brez zapiskov. Psihiater je bil izredno prijazen in razumevajoč, tako da vseskup ni bilo tako  travmatično kot sem se najprej bala. Predpisal mi je zdravila in psihoterapijo... in sedaj bom hodila še k psihologinji. Vesela sem, da sem zbrala pogum in naredila to kar bi morala že davno. So pa moje težave dosti hude in se ne slepim, da bo minilo hitro. Povedal mi je, da moram računati vsaj na kakšni dve leti zdravljenja. Vesela sem, da sem dobila zdravila, katera že jemljem. Vem, da je to samo prvi korak in zavedam se, da je še dolga pot pred mano, preden ozdravim.
Toliko za za zdaj.

Vas pa sprašujem, za tiste ki hodite na psihoterapije, koliko to pomaga, kaj se tam dogaja, kaj vas sprašujejo in vse ostale izkušnje, ki jih imate. Jaz bom reševala neke teste, zanima me kakšni testi so to in kaj z njimi ugotavljajo.

Lepo vas pozdravljam in vam želim veliko zdravja in dobrega počutja.

[Aslan]

Bravo za pogumen korak Soraja.

Testi so nekak v domeni psihologov.
Na podlagi testov ugotavljajo kje bi lahko imela težave, kakšen tip osebnosti si itd...
(samozavest, otroštvo...) Ne gre za diagnozo, gre le za predispozicije, nagnjenost k čemu...
Nato se pogovarjata o tebi..tvojih občutkih, mislim, stiskah...s tem spoznavaš predvsem ti sama sebe,
učiš se sebe razumet..razumet svoja vedenja,...se zaveš da imaš vedno možnost izbire vedenja...

Psihoterapevti zdravijo skozi pogovor. Sama skozi pogovor z njim odkrivaš sebe.
Terapevt ti osvetljuje situacijo bolj kot jo sama vidiš, skuša te pripeljat do tega,
da si sama sposobna realno uvideti situacijo in ne le skozi čustveno obarvano prizmo.
Skupaj odkrivata tvoje vzorce vedenja in počasi uvidiš, da jih lahko tudi spreminjaš.
Terapevt ti da tudi kakšne naloge, morda postopno izpostavljanje situacijam ki so ti neprijetne...
nato se skupaj pogovarjata o občutkih ki so se ti v situaciji dogajali, kaj si takrat razmišljala..pišeš na primer dnevnik razpoloženja, misli itd...

Nekateri psihologi so tudi psihoterapevti.
Prav tako so nekateri psihiatri tudi psihoterapevti.
Psihoterapevtskih smeri je veliko (KVT, TA, Psihoanaliza, integrativna, geštalt...)
Pravi čas za psihoterapijo v Sloveniji pa šele prihaja in bo to lahko samostojen poklic.