jojmene, kaj naj storim?

[Tačka]

Sodelavec je sveže zajubljen v drugo in ne bi šel z mano na pijačo zdaj, rabi čas.

In "takega" želiš imeti za - kaj že - prijatelja ?    Rabi čas ? Nima časa pol urce, za en kofetek  .. Pejd stran ...

joj, Jesenka.. nisem mogla,  da ne bi "komenirala"  ..

[jesenka79]

Hm ja. Torej je po vašem res za v arhiv?

Ha ha, dobri komentarji, v starih časih bi obrnila v krivdo: sem (bila) torej koza?

V meni je velik občutek lahkosti in svobode, seveda pa je moralo nekaj v meni umreti, da je tako!

Ful naporna lekcija.

Drgač pa priporočam knjigo Alenke Rebula: Blagor ženskam!

Točno piše, katero lekcijo dajem skozi, oziroma kaj delam za svoje ozdravljenje. Sodelavec je bil pač orodje, drog, ki sem se ga oprijela, da sem splezala navzgor.

Veliko drugih dragocenih ljudi je še, ki jih imam lahko rada in imam tudi sama kaj od tega, če izgubljam cajt in energijo za neuresničljivo nalogo, s tem spet zanikam ljubezen do sebe.

Ampak ej, da bi vi videli, pri mojih interakcijah z njim je bil razkorak v besedah napram govorici telesa. In ko sem predlagala, da bi šla na pijačo, je rekel: ja seveda, zakaj pa ne, in  ko sem mu rekla za telefon, da se pač zmeniva, ker je bil tiste dni kao precej zaseden, mi jo je zaupal.

Zato upanje v meni še ni čisto crknilo, in moja radovednost je še vedno zelo močna.

Razumljivo pa je, da ko si zaljubljen (v tem primeru on, v drugo), se ti zdi, da ne rabiš nikogar, kasneje pa prijateljske duše zelo prav pridejo. V tem pogledu ga razumem in mu ne zamerim, zato ga tudi še nisem dala v arhiv. 

[trzinka]

Pa si prepričana, da je zaljubljen v drugo, ali je to samo izgovor, da se te izogiba?

[piccolina]

Jaz pa pravim-kdor posluša srce je še kar pri sebi, tisti ki je moder in resen je pa kot stara marles vrata!

nism misla resen, ampak reŠen (sam d nimam sumnikov na tej italjanski tipkovnici) in to zanasanja na custva, ki so mnogokrat varljiva

[jesenka79]

No, zadeva je romala v arhiv, ker sem končno dojela, da je tudi zame najbolje, da sem svoje opravila, svojo lekcijo predelala, zato sem se skenslala. Lekcija pa je bila premagovanje strahu in pridobivanje samozaupanja.

Zdaj se počutim ful svobodna, ker ne mislim več toliko na sodelavca, ne prenašam ga toliko v glavi in srcu, bolj me veseli naše družinsko življenje, seveda pa nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Bo boljše!

Še sreča, da moža nisem obremenjevala z zadevo, uff!

Zdaj sem torej spet na zemlji in se čudim, kako je človek lahko tako v zraku, no, a še sreča, da se ni nič škodljivega zgodilo.

Moraš se tudi sam odločiti, da boš končal, tako imaš občutek zmage, če te pa nekdo drug skensla, imaš občutek poraza.

Ko bom sodelavca sreč(ev)ala, ga bom lahko torej pozdravila in pogledala v oči z dobrim občutkom. 

To je moja izkušnja, ki sem jo semle napisala zato, da bi morda koristila tudi komu drugemu!

Srečno pri vaših prizadevanjih za boljše življenje,  dragi forumaši!

[trzinka]

  :clap:čestitam, slej ko prej bi se spustila na realna tla, ena izkušnja več v življenju. Uživaj s svojo družinico

[Aslan]

Moraš se tudi sam odločiti, da boš končal, tako imaš občutek zmage, če te pa nekdo drug skensla, imaš občutek poraza.

Sama ne razmišljam tako.

Zame v ljubezni ni zmag in ni porazov...je ISKRENOST do sebe in drugega...
in kjer tega ni...niso čustva ljubezni pristna, gre samo za IGRE, ki se dogajajo ker je nekaj "ZA PREDELAT" v nas samih...

[Janja]

Jesenka!   Se sicer ne strinjam s tvojimi pogledi, vendar sem vesela zate, da se je tako razpletlo.

Še sreča, da moža nisem obremenjevala z zadevo, uff!

Se strinjam. Jaz sem ves čas poudarjala, da možu ne smeš nič povedati o tem. Če bi mu povedala, bi se zgodilo naslednje

seveda pa nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Bo boljše!

s to razliko, da lahko kar odpišeš zadnji del, da bi bilo boljše, ker bi bilo slabše.
Jesenka, tebi in tvoji družini želim vse najboljše.

Moraš se tudi sam odločiti, da boš končal, tako imaš občutek zmage, če te pa nekdo drug skensla, imaš občutek poraza.

Sama ne razmišljam tako.

Zame v ljubezni ni zmag in ni porazov...je ISKRENOST do sebe in drugega...
in kjer tega ni...niso čustva ljubezni pristna, gre samo za IGRE, ki se dogajajo ker je nekaj "ZA PREDELAT" v nas samih...

Aslan,  !

[jesenka79]

No, veste kva, vse zgodbe pač nisem šla pravit.

Ni bilo le "za predelat", a nekako sem si morala zadevo osmisliti.

Bilo je za biti ali ne biti, tako hudo je bilo.

Sodelavcu pa sem povedala le toliko, kot se mi je zdelo pametno in kolikor sem mogla, le čemu bi ga obremenjevala? Zakaj naj bi vedel, da sem bila fatalno zaljubljena, dovolj je, da ve, da mi je bil všeč. Vrh ledene gore, a če si občutljiv in znaš dobro opazovati, lahko zaslutiš preostali del.

Ni pa šlo le za psihično raven, kenslanje sem si morala osmisliti tudi na duhovni ravni, v smislu "kdor išče svoje življenje, ga bo izgubil, kdor pa izgubi svoje življenje za mene, ga bo našel". In pa: "če seme pade v zemljo in umre, rodi obilo sadu".

Odpoved, smrt nečesa je pač potrebna, da se rodi nekaj novega. Občutek, da si naredil nekaj dobrega, je kljub otožnosti mir in vedrina. O tem bi lahko na dolgo in široko pisala. A raje se pogovarjam v živo z ljudmi, ki jih poznam, ker se potem morebitni nesporazum hitreje razreši. Sicer pa se popolnoma strinjam z Aslan, da sočloveka ne moreš uporabiti da nekaj predelaš.
Poudarjam, za življenje je šlo, za moje življenje, in napeti sem morala vse svoje moči, celotno sebe, da sem to preizkušnjo prestala.

Ne pišem zato, da bi me pohvalili, saj sama čutim, da sem dobro opravila, temveč zato, da ne bi kdo mislil, da je dobro uporabiti sočloveka. Ne, temu nasprotujem. Igricam moči pa to. In če gre za zmago, je to zmaga nad skušnjavami, zmaga nad slabimi težnjami v sebi, predvsem pa zmaga nad strahom in posesivnostjo ter zmaga nad samovoljo. Največja iluzija je, da imamo življenje v svojih rokah in da nas nič ne more presenetiti. Mene je tako presenetilo, da sem padla na rit in se celo spraševala, kdo sem ...  Vidim, da iz sebe ali pa od Boga lahko črpam neznanske količine energije in jih uporabim, da preživim in zaživim tudi ob življenjskih preizkušnjah.

LP.